Slovenija
()

Poudarki

  • "Kadrovske spremembe so stalnica vsake vlade"
  • Spor glede dostopnosti arhivov
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 69 glasov Ocenite to novico!
Dragan Matić
Dragana Matića je nadomestil Jože Dežman.
VIDEO
Dežman namesto Matića

Dodaj v

Na čelu Arhiva Matića zamenjal Dežman

Na njegovo mesto je vlada imenovala Jožeta Dežmana
15. marec 2012 ob 13:50,
zadnji poseg: 15. marec 2012 ob 15:27
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vlada je zamenjala direktorja Arhiva RS-ja Dragana Matića. V arhivu pravijo, da uradne potrditve nimajo, so pa dobili osnutek sklepa vlade.

Direktor urada vlade za komuniciranje Anže Logar je bil s pojasnili skop. Dejal je le, da so "kadrovske spremembe stalnica vsake nove vlade in ta je ena tistih". O razlogih za Matićevo razrešitev pa je povedal le, da je Matić dejavno sodeloval v kampanji pred referendumom o arhivih, "kar ni na mestu".

Vlada je sočasno za vršilca dolžnosti direktorja arhiva imenovala zgodovinarja Jožeta Dežmana, in sicer do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.

"Dragan Matić o njegovi razrešitvi in o imenovanju v. d. direktorja do sedaj ni bil uradno seznanjen. Z MZIKŠ je danes dopoldne prejel le osnutek vladnega sklepa," so za MMC povedali v Arhivu Republike Slovenije.

Matić je bil sicer leta 2009 imenovan za vršilca dolžnosti, naslednje leto pa je bil po razpisanem natečaju potrjen za direktorja. To delo je opravljal tudi v letih 2004 in 2005, zamenjala pa ga je prejšnja vlada Janeza Janše in na to mesto imenovala Matevža Koširja.

Spor glede dostopnosti arhivov
SDS je sicer razrešitev Matića zahteval že januarja 2011, saj publicistu Igorju Omerzi ni omogočil dostopa do dela arhivov SDV-ja, ki so bili sicer del arhivov Sove. Matić je pojasnjeval, da mora privoljenje za vstop v ta del arhiva dobiti od vrha Sove, SDS pa je trdil, da krši zakonodajo. Predsednik stranke Janez Janša je tedaj zatrdil, da se je prvič v zgodovini Slovenije zgodilo, da je "državni organ javno izjavil (SOVA, Arhiv RS), da ne bo spoštoval zakona ter nato protizakonito omejil državljanske pravice". Arhivi namreč niso bili označeni s stopnjo tajnosti.

Matić je tedaj opozarjal, da so ves čas trdili, da ima Omerza na podlagi zakona pravico do dostopa do gradiva, vendar so se po opozorilih več ustanov, med drugim tudi Sove in ministrstva za pravosodje, in pravnem mnenju, da je zakon morda ustavno sporen, odločili, da Omerzi izdajo sklep, s katerim so prekinili postopek in o tem obvestili tudi vlado. "Sova je oznako tajno nalepila po svoje, nas ni nihče vprašal ničesar, naj se oni za to zagovarjajo," je še dodal.

Ministrstvo za kulturo je nato predlagalo spremembo zakonodaje, da bi dokumente, v katerih so podatki, ki bi lahko škodovali predvsem ljudjem, ki živijo v tujini, označilo za tajne. A so poslanci SDS-a in SNS-a v DZ vložili podpise za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

"Menimo, da je v interesu javnosti, da staro udbovsko gradivo bivše tajne politične policije, ki je tudi v skladu z razsodbo vrhovnega sodišča iz leta 2002 v enem delu delovala kot teroristična organizacija, ostane javno," je takrat pojasnjeval poslanec SDS-a, zdaj pa minister za infrastrukturo Zvone Černač. Razveljavitev zakona je nato na referendumu 5. junija lani podprlo več kot 70 odstotkov volivcev.

A. S., T. K. B.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo