Slovenija
()

Poudarki

  • Pahor: Direktor Sove ni deloval iz parcialnih interesov
  • Černač: Kaj se je dogajalo z gradivom?
  • Sejo so zahtevali poslanci SDS-a, SLS-a in SNS-a
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 52 glasov Ocenite to novico!
Zvonko Černač meni, da je Selanovo dejanje s tem, ko je zanj vedel premier Pahor, dobilo politično kritje. Foto: MMC RTV SLO
       Prav danes so se pojavile neke izmišljotine in govorice o meni. Kolegi mi sporočajo, da danes ne bo to top tema seja te komisije, temveč anonimke, ki krožijo o Černaču. Ti motivi, ki se dogajajo, so res zanimivi in metode, ki naj bi bile že dvajset ali več let izkoreninjene, tudi. Smešno.       
 Zvonko Černač (SDS)
Borut Pahor
Seje se je udeležil tudi premier Borut Pahor. Foto: MMC RTV SLO
       Nimamo interesov varovati kogar koli. Ne jaz ne direktor Sove.       
 premier Borut Pahor

Dodaj v

Zaradi zapiranja arhivov ovadbi proti direktorjema Sove in Arhiva

Kumer: Niso pomembna imena v arhivih, temveč njihova vsebina
25. januar 2011 ob 16:01,
zadnji poseg: 25. januar 2011 ob 17:41
Ljubljana - MMC RTV SLO

Komisija za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami je sprejela sklep, da se proti direktorjema Sove in Arhiva Slovenije vloži kazenska ovadba in predlaga, da se ju krivdno razreši.

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je obravnavala omejevanje dostopa do javno dostopnih gradiv Arhiva Republike Slovenije, ki naj bi ga izvajal direktor Sove Sebastjan Selan. Na koncu seje je sprejela sklep, da se proti Selanu in direktorju Arhiva Slovenije Draganu Matiću vloži kazenska ovadba, premierja Boruta Pahorja pa pozivajo, da naj ju krivdno razreši s položaja.

Zapiranje arhivskega gradiva bo tudi tema četrtkovih Pogledov Slovenije.


Vinko Gorenak (SDS) pravi, da se je Sova odločila, da Igor Omerza, ki je želel dostopati do arhiva, nima pravice do ničesar, do česar je po zakonu upravičen. "Prepričan sem, da direktor Sove ne deluje po svoji vesti, temveč da ima kritje v vladi. Ko je nalepil nalepko tajno na dokumente, bi morali postaviti novega direktorja. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da neki funkcionar z namenom kritja vlade reče: 'Ne bom spoštoval zakona.' Mislim, da vlada zavestno sprejema kršitev in se postavlja nad državni zbor. Če lahko kršimo zakone, potem je to model za vse," poudarja.


Zatrjuje, da so glede na dogodke v zgodovinsko nevarnem trenutku za stanje prava v tej državi. Ob tem je še dodal, da so tisti arhivi SDV-ja, ki niso bili uničeni, še zmeraj na Sovi, čeprav bi morali biti po zakonu del Arhiva Slovenije.

Pahor: Direktor Sove ni deloval iz parcialnih interesov
Seje se je udeležil tudi premier Borut Pahor, ki je poudaril, da se je seje udeležil iz spoštovanja do komisije in z željo, da se razčisti "to pomembno zadevo". "Direktor Sove ni ravnal tako iz nekih parcialnih interesov, ampak je storil, kot je menil, da je bilo takrat najbolje. Režim pred demokratičnimi volitvami je bil totalitaren, vendar ne gre za težavo, ki zadeva uslužbence SDV-ja in njihovo delovanje znotraj države, temveč za ljudi, ki so delovali zunaj meja države. Obstaja velika nevarnost, da bi z razkritjem informacij lahko prišlo do položaja, kjer bi lahko bila ogrožena državna varnost," je pojasnil. Prepričan je še, da pri zadevi ne gre za ideološko vprašanje.


Meni, da je pomembno, da Sova deluje pod civilnim nadzorom, in zagotavlja, da je ni in je ne bo izkoristil za politične namene. V ozadju po njegovih besedah ni bilo motiva preprečevanja objave domnevno občutljivih podatkov o ljudeh, ki naj bi zasedali pomembne položaje.

Černač: Kaj je bilo izločeno in kaj 'resetirano' iz gradiva?
Predsednik komisije Zvonko Černač (SDS) je znova poudaril, da bi se z odprtjem arhivov razkrili občutljivi podatki nekaterih ljudi, ki danes zasedajo pomembne položaje. Pojasnil je, da gradivo, ki mu je bilo pozneje dodana oznaka zaupno, kot tako prej ni bilo označeno in je pod drugim direktorjem Sove vanj vpogled dobila neka mlada raziskovalka. Prepričan je, da gre za konec pravne države, saj si lahko od danes naprej vsak izmisli, da so določbe določenega zakona neustavne.

Černač je še poudaril, da Sova tudi komisiji, ki ji predseduje, ni dala arhivskih dokumentov na vpogled. Ob tem naj bi izvedel, da je bil oktobra lani na Sovo odnesen del arhiva, ki je pod nadzorom Arhiva Slovenije, vrnjen pa naj bi bil novembra. Sprašuje se, kaj se je v tem času dogajalo z gradivom, "kaj je bilo resetirano in kaj izločeno".

Dušan Kumer (SD) meni, da niso toliko pomembna imena, zapisana v arhivih, temveč so v interesu nacionalne varnosti vsebinske informacije iz obdobja pred 17. majem 1990. Ta vsebina bi po njegovem mnenju lahko vplivala na interese Slovenije kot demokratične države. Tukaj mora biti, kot pravi, narejena neka ocena, zato predlaga, da se kljub vsemu upošteva pri razkrivanju dokumentov priporočila Sove, ki naj bi bila strokovno pripravljena.

Omenjena komisija je 10. januarja direktorju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjanu Selanu že predlagala, naj "sanira škodo" oziroma iz dokumentov, ki so jih 4. oktobra lani označili za zaupne, te oznake odstrani. Po njihovem mnenju naj bi šlo za kršitev zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, saj naj bi Sova ovirala dostop do arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Znano je, da do arhivov SDV-ja ni mogel dostopati novinar Igor Omerza. Selan oznake tajno iz dokumentov ni umaknil.

Sejo so zahtevali poslanci SDS-a, SLS-a in SNS-a
Zato so člani komisije na nujni seji, ki so jo zahtevali poslanci SDS-a, SLS-a in SNS-a, sprejeli tudi sklep, da arhivsko gradivo tajnih služb nekdanjega SFRJ-ja še vedno ni dostopno javnosti, kar ni v skladu z zakonom. In ker se to gradivo še vedno hrani v prostorih Sove, so sprejeli tudi sklep, da se vladi predlaga, naj v pol leta gradivo preseli v prostore Arhiva RS, v tem času pa se možnosti vpogleda ne sme onemogočati.

Vlada se je odzvala tako, da je pripravila predlog novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki ga bo poslala državnemu zboru v sprejetje po nujnem postopku. Spremembe je 20. januarja predstavila ministrica za kulturo Majda Širca, nanašajo pa se tudi na zadržanje določenega arhivskega gradiva.

Ministrica je povedala, da je Sova vlado opozorila, da vsi podatki, ki so nastali pred 17. majem 1990, ne smejo biti dostopni javnosti, kot predvideva obstoječi zakon. V SDS-u so na drugi strani prepričani, da je v "zgodbo" prek Sveta za nacionalno varnost vpletena tudi politika.

Aleksander Kolednik, Andrej Čebokli
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo