Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 34 glasov Ocenite to novico!
"Želim si, da bi moj otrok imel čim boljše življenje, zato moram biti jaz čim bolj v redu." Foto: Pixabay
Družba, pa tudi strokovne službe, še vedno stigmatizirajo zasvojene mame, saj se predsodki in gledanje "po strani" pojavijo že v porodnišnici, je poudarila Andreja Jaš. Foto: MMC RTV SLO
       Gripa krat deset, slabo ti je, občutek imaš, da boš kar umrl, a točno veš, kaj lahko narediš, da bo v eni sekundi bolje, in potem si tega močno želiš, prav to je problem.       
 O abstinenčni krizi
Otroci imajo po navadi abstinenčni sindrom ali pa alkoholni sindrom, tako da morajo takoj, ko prijokajo na svet, na od dva- do tritedensko zdravljenje odvajanja od drog. Foto: MMC RTV SLO
       Predsodki so že v porodnišnici, na pediatrični kliniki, kjer mamico gledajo 'po strani', medtem ko ona potrebuje čim bolj podporno okolje, saj ima njen otrok abstinenčni sindrom, in to ni lahko gledati, ker dojenček trpi.       
 O stigmatizaciji
Terapevtska skupnost za zasvojene starše in njihove otroke deluje v okviru društva Projekt Človek. Foto: MMC RTV SLO
       To je sranje, to je še hujše kot droga, meni je bilo zelo grozno, ker sem morala to vzeti, od horsa imaš krizo tri dni, maksimalno en teden, od metadona pa cel mesec. Ko sem izvedela, da sem noseča, sem hotela na zdravljenje, da bi se 'skrizirala', a so mi rekli, da tega ne smem, ker lahko pride do splava ali pa do prirojenih napak pri otroku, zato so me dali na nadomestno terapijo z metadonom.       
 O metadonu
Pladenj, ki ga je v zahvalo ustvarila ena od nekdanjih uporabnic terapevtske skupnosti. Foto: MMC RTV SLO
       Otroci so pogosto plod hitrih razmerij, največkrat pridejo v program mamice same, ker je partner še zasvojen in noče v program ali pa je v zaporu. Občasno pride tudi par z otrokom, a ko začnejo ti pari abstinirati, hitro ugotovijo, da niso za skupaj, da jih je združevalo nekaj drugega.       
 O uporabnikih terapevtske skupnosti za zasvojene starše
Bo Tina kmalu dočakala vrnitev hčerk? Foto: MMC RTV SLO
       Želim si, da bi moj otrok imel čim boljše življenje, zato moram biti jaz čim bolj v redu. Ko bom tu končala program, si bom našla službo, stanovanje in upam, da bom imela moža in še dva otroka.       
 O prihodnosti
Od leta 2010 je v Sopotnici pri Škofji Loki prva in edina terapevtska skupnost za zasvojene starše in njihove otroke v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO
Tedenski načrt je skrbno zamišljen. Foto: MMC RTV SLO
       Zasvojena oseba sploh nima stika sama s sabo, tako da ne more razviti stika s svojim otrokom, a prav stik je temelj zdrave navezanosti, ki je pomembna za nadaljnje otrokove odnose, mamice moramo tako najprej naučiti navezovati stik z otrokom.       
 O stiku z otrokom

Dodaj v

Nosečnost zasvojene matere: "Zdaj se bom pa res morala zdraviti"

"Na očeta pijanca ali mamo pijanko se gleda drugače"
28. november 2017 ob 06:32
Škofja Loka - MMC RTV SLO

"Matere, ki so pri nas, imajo enako rade svoje otroke kot vse druge mame, pač so se v nekem obdobju svojega življenja znašle v stiski, iz katere niso znale," je zasvojene mamice opisala psihologinja Andreja Jaš.

Za MMC sta svojo zgodbo o zasvojenosti in materinstvu razkrili Tina in Špela, ki sta nastanjeni v terapevtski skupnosti za zasvojene starše in njihove otroke v okviru društva Projekt Človek pri Škofji Loki. Špela je prišla noseča in odvisna od heroina, medtem je tudi rodila, dojenček pa razen poporodnega abstinenčnega sindroma na srečo ni imel hujših posledic. Tina pa se je v skupnosti znašla zaradi težav z alkoholom, potem ko je pred nasiljem partnerja, ki je bil alkoholik, pobegnila s hčerkama v varno hišo, kjer so opazili njene težave z alkoholom. Center za socialno delo ji je odvzel hčerki. Zdaj se z birokratskimi mlini na veter bori, da bi otroka dobila nazaj in bi z njima, preden bi se postavila na lastne noge, zaživela najprej v terapevtski skupnosti. Obe sta zdaj abstinentki s treznim pogledom na svet in zase pravita, da se imata končno spet radi.

Terapevtska skupnost je precej odmaknjena v naravo, vam to pomaga? "Meni zelo pomaga, veliko lažje mi je, kot če bi bili nekje sredi mesta, dobro je, da se fizično odmakneš od starega življenja, pa tudi dobro je biti v naravi," je odgovorila Špela. Tina se je strinjala in dodala, da ima narava terapevtski učinek, ker pomirja.

Je vzorec zasvojenosti prenesen od staršev? Kakšno otroštvo sta imeli? "Oče je pil, sicer ni bil nasilen, a je zelo slabo poskrbel zame in za starejšega brata, kot družina nismo bili povezani, živeli smo drug mimo drugega," je odgovorila Tina. Špelina družina je bila v odtujenosti zelo podobna: "Tudi mi smo bili vsi odmaknjeni drug od drugega, vedno sem imela občutek, da je moja naloga, da skrbim za mlajšo sestro."

Pot v svet mamil
Obe sta prvič v stik z mamili prišli v srednji šoli, na trde droge pa sta ju "navlekla" njuna takratna partnerja. "Najprej sem hotela bit kul, potem sem pa ugotovila, da mi droge pomagajo, da se mi ni treba ukvarjati s svojimi čustvi," je dejala Špela in dodala, da trava je še "kul", vse drugo pa je "bežanje pred resničnostjo". "Imela sem dva prijatelja, ki sta bila na horsu (heroinu), in sprva nisem hotela poskusiti, potem pa me je vedno bolj zanimalo, kaj je tako dobrega, da jima je tako všeč, in partner mi je dal poskusiti tako heroin kot kokain," je Špela opisala svojo pot v odvisnost od t. i. horsa.

"Začelo se je s cigaretami že prvi šolski dan, kupila sem si škatlico cigaret, da bom 'jackica', potem so sledila občasna popivanja v dijaškem domu, prižgal se je kakšen 'joint'," pa je dejala Tina, ki je v drugem letniku že hodila na zabave oz. t. i. partyje. "Trdih drog sem se najprej bala, a sem kmalu poskusila ecstasy, LSD, speed, v tretjem letniku pa sva s sošolcem poskusila tudi heroin, a samo občasno, nisem postala 'navlečena'. Pozneje sem imela fanta, ki je bil na terapiji, in on mi je dal metadon, tega pa sem se 'navlekla', ne drog," je nadaljevala Tina, ki je tako postala zasvojena z metadonom.

Odvisnost, nosečnost in otrok kot motivacija
Zasvojenost in materinstvo ne gresta skupaj. O čem sta razmišljali, ko sta izvedeli, da sta noseči? "Da se bom zdaj pa res morala zdraviti. Če ne bi bilo njega (otroka), me zdaj ne bi bilo tukaj. Sicer sem že prej razmišljala o zdravljenju, a manjkala je neka višja motivacija," je odvrnila Špela, ki o splavu ni razmišljala, saj ga je enkrat prej že naredila in ji je bilo potem žal. Kje je otrokov oče, Špela ne ve. "Nisem čisto prepričana, kandidata sta dva," je odgovorila in dodala, da za zdaj o testu očetovstva ne razmišlja.

Tina je zanosila, medtem ko je prejemala nadomestno terapijo metadona. "S partnerjem sva hotela imeti otroka in sva poskusila v stilu, če bo, bo. Zanosila sem s prvo hčerko, tako da sem morala zamenjati metadon za terapijo buprenorfina, ki pri otroku ne povzroči abstinenčnega sindroma," je pojasnila in dodala, da je po porodu odlašala z zdravljenjem, ker ni želela pustiti otroka samega, je pa sama močno zmanjšala terapijo. Za možnost terapevtske skupnosti za zasvojene starše in njihove otroke takrat še ni slišala. Ob partnerju alkoholiku, ki je bil pogosto nasilen, je tudi sama začela posegati po alkoholu, sledil pa je prihod še ene hčerke. Vrtinec alkoholne omame in nasilja se je stopnjeval, tako da je s hčerkama pobegnila v varno hišo, kjer pa so opazili, da ima tudi sama težave z alkoholom, in CSD ji je hčerki odvzel.

Zdravljenje in prihod treznosti
"Substance že nehaš jemati, vedenje pa je težje spremeniti. Nekaj časa se počutiš super, potem pa spet začne prihajati na plano stara resničnost in moraš zelo paziti, da te ne odnese nazaj. Še vedno se trudim, da bi spremenila svoje vedenje," je prihod treznosti opisala Špela in dodala, da je skozi trezne oči prav vse "drugačno in novo". "Dobiš druge želje in cilje, prej je bilo življenje po nekem urniku nepojmljivo, a vsak človek mora imeti urnik, od takrat do takrat je služba itd., ko pa si zasvojen, ne misliš več kot za nekaj ur naprej," je dodala.

"Prej je bilo vse brez veze in vsi so bili neumni, zdaj pa vidim veliko stvari, ki jih je treba popraviti. Upam, da se da ta svet obrniti na bolje," je odgovorila na vprašanje, kako se je spremenil njen pogled na svet.

"Metadon je še hujši kot droga"
Kako učinkovita je nadomestna terapija z metadonom? "To je sranje, to je še hujše kot droga, meni je bilo zelo grozno, ker sem morala to vzeti - od horsa imaš krizo tri dni, maksimalno en teden, od metadona pa cel mesec. Ko sem izvedela, da sem noseča, sem hotela na zdravljenje, da bi se 'skrizirala', a so mi rekli, da tega ne smem, ker lahko pride do splava ali pa prirojenih napak pri otroku, zato so me dali na nadomestno terapijo z metadonom," je odgovorila Špela in dodala, da je lahko nehala šele, ko je bil otrok star dva meseca, tako da je zdaj čista abstinentka šele dobrih pet mesecev.

Med abstinenčno krizo se počutiš, kot da boš umrl. "Gripa krat deset, slabo ti je, občutek imaš, da boš kar umrl, a točno veš, kaj lahko narediš, da bo v eni sekundi bolje. Potem si tega močno želiš, prav to je problem," je abstinenčno krizo opisala Špela, ki je bila zasvojena s heroinom dolgih devet let. "Zebe te, mišice te bolijo, treseš se in švicah hkrati," je 'kriziranje' opisala Tina, ki je bila na terapiji oz. metadonu 13 let.

CSD noče vrniti otrok
Tina abstinira že več kot sedem mesecev in nikakor ne razume, zakaj ji CSD noče vrniti hčerk, ki bi lahko z njo bivali v terapevtski skupnosti, katere osnovni namen je prav to, da lahko otroci skupaj s starši sodelujejo v rehabilitaciji. "Najbolj moreče je to, da center noče vrniti skrbništva otrok, obrnila sem se celo na varuhinjo človekovih pravic, odkar obstaja ta program, še niso imeli takšnega primera, krivico mi delajo," je opozorila.

Kaj bosta povedali otrokom, ko bodo odrasli? Bosta odkriti? "Bom že morala povedati, drugače bo drugje slišal, starejši so, več jim lahko poveš," je odgovorila Špela, Tina pa je pritrdila.

Kje se vidita čez nekaj let?
"Želim si, da bi moj otrok imel čim boljše življenje, zato moram biti jaz čim bolj v redu. Ko bom tu končala program, si bom našla službo, stanovanje in upam, da bom imela moža in še dva otroka," je svoje načrte razgrnila Špela.

"Rada bi dobro poskrbela za hčerki, eno dostojno in normalno življenje si želim, stanovanje imam, a se ne mislim vrniti tja, mislim, da bom zamenjala okolje," pa je sklenila Tina in dodala, da upanje umre zadnje.

Seminarji, terapije in hoja v hribe
Na uvodno vprašanje, kaj v terapevtski skupnosti za zasvojene starše in njihove otroke sredi gozda in "daleč od civilizacije" pri Škofji Loki počnejo, je psihologinja in vodja programa Andreja Jaš odvrnila: "Saj nismo tako daleč od civilizacije!" Terapevtske skupnosti se od komun razlikujejo ravno po tem, da niso popolnoma odrezane od okolja, pač pa ravno nasprotno. "Naše uporabnice in uporabniki hodijo sami na izhode, k zdravniku, na pošto, plačujejo položnice itd., v neki komuni pa so res tisti dve leti popolnoma odrezani od civilizacije," je pojasnila.

V terapevtski skupnosti uporabnice in uporabniki postorijo vse sami, od čiščenja do kuhanja, zaposleni so tako po besedah Jaševe zgolj mentorji, ki jim pomagajo. Dnevi so strukturirani, polni seminarjev, od tistih, namenjenih zasvojenosti, do šole za starše, terapevtskih skupin in individualnih pogovorov. Veliko hodijo tudi v hribe, kar je "dokazan antidepresiv", in sicer do 25 pohodov letno.

"Zasvojena oseba sploh nima stika sama s sabo, tako da ne more razviti stika s svojim otrokom, a prav stik je temelj zdrave navezanosti, ki je pomembna za nadaljnje otrokove odnose, mamice moramo tako najprej naučiti navezovati stik z otrokom," je poudarila psihologinja in dodala, da je najlažje z mamicami, ki pridejo noseče in začnejo rehabilitacijo, še preden se otrok rodi. "Situacijsko jih učimo, kako ravnati, kako negovati, kako se odzvati, kako otroku postavljati meje," je naštela. Otroci, ki se rodijo pri njih, imajo po navadi abstinenčni sindrom ali alkoholni sindrom, tako da morajo takoj, ko prijokajo na svet, na od dva- do tritedensko zdravljenje odvajanja od drog, je navedla.


Zasvojene matere so "skrita" populacija
Od leta 2010 je v Sopotnici pri Škofji Loki prva in edina terapevtska skupnost za zasvojene starše in njihove otroke v Sloveniji, ki omogoča, da se v rehabilitacijo lahko vključijo skupaj s starši tudi njihovi otroci. "Prej so otroci morali v rejništvo ali biti pri starih starših oz. sorodnikih, želja po otroku pa je tako velika, da so mamice zapuščale program ali pa se sploh niso vključile," je pojasnila Jaševa in hkrati opozorila, da so zasvojene matere zelo "skrita" populacija. "Velikokrat iz strahu, da bi otroka izgubile, ko bi bila obveščena socialna služba, same ne poiščejo nikakršne pomoči," je dodala, da si ljudje velikokrat zatiskajo oči pred resnico. Ko zabredejo pregloboko in center za socialno delo obvesti vrtec ali šola, kamor hodi otrok zasvojenih staršev, pa se starši znajdejo pred ultimatom: "Ali se greš zdravit ali pa bo sledil odvzem."

Se pri vas znajdejo tudi pari ali izključno za mamice? "Otroci so pogosto plod hitrih razmerij, največkrat pridejo v program mamice same, ker je partner še zasvojen in noče v program ali pa je v zaporu. Občasno pride tudi par z otrokom, a ko začnejo ti pari abstinirati, hitro ugotovijo, da niso za skupaj, da jih je združevalo nekaj drugega," je odgovorila.

Stigmatizacija družbe in strokovnih služb
"Družba še vedno bolj kritično stigmatizira zasvojene mame, na očeta pijanca ali mamo pijanko se gleda še vedno povsem drugače," je Jaševa izpostavila večjo stigmatiziranost žensk v povezavi s takšnimi in drugačnimi opojnimi substancami. Tudi strokovne službe, s katerimi sodelujejo, so polne predsodkov, je še opozorila. "Predsodki so že v porodnišnici, na pediatrični kliniki, kjer mamico gledajo po strani, medtem ko ona potrebuje čim bolj podporno okolje, saj ima njen otrok abstinenčni sindrom, in to ni lahko gledati, ker dojenček trpi," je navedla in dodala, da z nekaterimi centri za socialno delo zelo dobro sodelujejo, pri drugih CSD-jih pa se zatakne. "Mislijo, da bodo kar vse sami naredili, a niso usposobljeni za to, pogosto gredo raje v odvzem," je navedla.

"Matere, ki so pri nas, imajo enako rade svoje otroke kot vse druge mame, pač so se v nekem obdobju svojega življenja znašle v stiski, iz katere niso znale. Zasvojenost nastane zaradi vrste vzrokov, ne gre samo za to, da je zašla v slabo družbo," je opozorila. Treznost in ponovno postavljanje na lastne noge je velik zalogaj, saj mamice običajno nimajo podpore socialnega okolja, partnerja ni, treba je najti službo, pogosto pa tudi poiskati streho nad glavo, je sklenila.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
Izvidnik
# 28.11.2017 ob 08:18
Bil semv tej ter. skupnosti. Prisel kot popolnoma izgubljen in sesut brez empatije toda poln volje in lahko zase recem zelo kvaliitetn program seveda ce si sam pri sebi razcistil da hoces zivet kvalitetno. Pa se z bogom ne tezijo kajti ce sem se kaj zavedal sem se tega da moram zacutit vrednost sebe ne pa da mi lahko gre bolje ce bo bog bedel nad menoj kot je v navadi v nekaterih skuptnostih (seveda pa podpiram tudi drugace mislece ce jim le pomaga
slovenkaaaa
# 28.11.2017 ob 07:44
odkar obstaja ta program tule, še niso imeli takšnega primera, krivico mi delajo

Najprej mora sprejeti, da je ona naredila krivico svojim otrokom. Dokler bo samo razmišljala, da drugi delajo njej krivico, se ne bo izboljšala in ne bo dobra mama. Za zmeraj bo morala živeti s tem, da je naredila hudo krivico svojim otrokom.
Mirko Tipka
# 28.11.2017 ob 08:05
odličen članek.. upam le na čimmanjše število zasvojenk
fashionpassion
# 28.11.2017 ob 06:44
Dober članek.
slovenkaaaa
# 28.11.2017 ob 09:09
tanj, iz tvojega zapisa pa bi sklepali, da je vsaka mama, ki ni odvisna od drog, odgovorna in ljubeča, kar še zdaleč ne drži. Številne imajo otroka zato, da obdržijo partnerja ali iz drugega razloga, ki ni povezan z lastno željo po otrocih, otrok ji pa gre samo na živce. Tako da vse je relativno. Torej so v obeh skupinah take, ki jim je mar za svoje otroke, in take, ki jim ni.
slovenkaaaa
# 28.11.2017 ob 09:10
In ja, mame je najlažje izpostaviti. To, da je velik odstotek slovenskih očetov alkoholikov, pa je bistveno manj pomembno, očitno... in partnerji teh mamic iz članka so enako odgovorni za usodo svojih otrok kot mame.
Miham
# 28.11.2017 ob 07:26
Družba, pa tudi strokovne službe, še vedno stigmatizirajo zasvojene mame, saj se predsodki in gledanje "po strani" pojavi že v porodnišnici, je izpostavila Andreja Jaš.

Tako clovek dobi feedback od druzbe, kaksno obnasanje je pravilno = zdravo.
Ne pa da se za vsako ceno spodbuja marginalne skupine, namesto, da bi se poskusalo ljudi usmerjati v normalno zivljenje...
Binder Dandet
# 28.11.2017 ob 08:32
" "Predsodki so že v porodnišnici, na pediatrični kliniki, kjer mamico gledajo po strani, medtem ko ona potrebuje čim bolj podporno okolje, saj ima njen otrok abstinenčni sindrom, in to ni lahko gledati, ker dojenček trpi," "

Dojenček trpi zaradi tvoje odločitve. Sori, tu ne more biti popuščanja. Podobno je z alkoholičarkami in nikotinskimi odvisnicami. Skrajno neodgovorno! Otrok je v celoti odvisen od starša in starš sprejema odločitve za otroka. Zato morajo te odločitve biti najbolj odgovorne, kar se da. Lepo, da jo bo to spodbudilo v smer zdravljenja, ampak za otroka bi bilo najboljše, da bi se zanj odločila že ozdravljena in z urejenim življenjem. Želim ji srečen razplet, najbolj zaradi njenih otrok.
lizing
# 28.11.2017 ob 08:14
"Lukasem" Recimo ljubeča družina,kjer se starši zavedajo odgovornosti do svojih otrok.Dovolj "normalno" zate?
Miham
# 28.11.2017 ob 08:18
lukasem
recimo brez zasvojenosti,
ce to zate ni normalno zivljenje, potem pa nadomsti besedo normalno z zdravo, evo...
fah-q
# 28.11.2017 ob 11:07
@slovenkaa

v bistvu si žrtev okoliščin, popolnoma brez lastne krivde. kot te berem nisi agresivna-kar pomeni da v kolikor nisi alkoholik (domnevam, da ne) si zaslužiš poklon za presekanje uničujoče spirale v katero si se rodila. celo življenje mora človek delat na sebi in čistit škodljive vzorce, ki jih dobi z odraščanjem. če bi tvoji starši to storili bi tebi blo lažje. tako bo tvojim otrokom.
slovenkaaaa
# 28.11.2017 ob 09:23
lukasem, a tebi se zdi, da biti zasvojen predstavlja normalno življenje? Meni se to zdi precej omejeno razmišljanje, ne nasprotno... ali pa se ti zdi, da bi morali sprejeti življenje z zasvojenostjo za normalno?

Jaz sem živela ob očetu alkoholiku in ti povem, da to NI NORMALNO življenje. Je še preveč sprejeto kot normalno. Bolj bi morala družba to obsoditi in strožje ukrepati v korist otrok. Odrasel se pa naj zalije, če želi. Lahko trdiš, da me je oče navkljub odvisnosti imel rad, ampak to ni dovolj. Bolj je imel in ima rad alkohol.
Canis.Lupus
# 28.11.2017 ob 09:43
"Matere, ki so pri nas, imajo enako rade svoje otroke, kot vse druge mame, pač so se v nekem obdobju svojega življenja znašle v stiski, iz katere niso znale,"

Ta izjva je žalitev za vse mame, ki so se kljub stiskam odločile v dobro otroka. Imeti nekoga rad ni dovolj. Žal. Treba je biti tudi odgovoren.

To je tako butasta izjava, kot da bi zanekega fotra pijanca, ki mularijo vozi okrog zadet ko krava rekli: "Otroke ima enako rad kot vsi drugi očetje, pač je v stiski, kaj čmo..."

Prav je da se tem mamam pomaga, a daleč od tega da so to dobre mame.

slovenkaaaa
# 28.11.2017 ob 09:09
tanj, iz tvojega zapisa pa bi sklepali, da je vsaka mama, ki ni odvisna od drog, odgovorna in ljubeča, kar še zdaleč ne drži. Številne imajo otroka zato, da obdržijo partnerja ali iz drugega razloga, ki ni povezan z lastno željo po otrocih, otrok ji pa gre samo na živce. Tako da vse je relativno. Torej so v obeh skupinah take, ki jim je mar za svoje otroke, in take, ki jim ni.


Seveda niso vse mame noevisnice ljubeče. So pa VSE mame odvisnice (čiki, mamila, alko ...) neodgovorne in nevarne za otroka.

Ostalo je semantika in relativiziranje.

lukasem
# 28.11.2017 ob 09:11
Lizing in Miham, torej če nisi zasvojen in imaš ljubečo družino živiš normalno oz. zdravo življenje?
Torej družba postavlja te smernice normalnosti in mi bi se morali ozirati na feedback družbe, da bi lahko živeli normalno?

Precej omejeno razmišljanje za moje pojme...


Normalo je tisto, kar je v neki družbi sprjemljivo. V naši (in širše) velja za nesprjemljivo, če starši po nepotrebnem ogoržajo dojenčke. In če se rodiš v družini, kjer starša nista odvisnika, imaš zagodotvo večje možnosti za zdravo življenje in razvoj. Menda ne boš temu oporekal.

Zdaj, če je tebi normalno da se nosečnica naliva z alkotom, kadi in se šopa, ok. Večini "normalnih" pa to ni ok in take ženske ne bodo deležne simpatij.
fah-q
# 28.11.2017 ob 09:34
@slovenkaa
obstaja mala razlika-otrok ni del očetovega telesa in tako ni odvisnik. tako mu to naredi manj škode. ko pa je rojen in že teka okoli je pa oče alkoholik podobno škodljiv kot mama alkoholik.
Mazni
# 28.11.2017 ob 12:25
Jaz opažam zadnje čase zasvojenost z mobiteli in družabnimi omrežji. To bo tudi zgleda dolgoročni problem.
Mazni
# 28.11.2017 ob 09:21
P.R. za matere odvisnice, da naj jim vrnejo otroke. Ne vem zakaj jih sploh imajo, če vedo, da lahko s svojo odvisnostjo samo uničijo otroku življenje. Zavedajo se vseh posledic odvisnosti, pa bi jih kar še imeli. Ubogi nič krivi otroci takih nerazmišljajočih staršev.
slovenkaaaa
# 28.11.2017 ob 10:43
Ženska, ki še vedno vztraja s partnerjem alkoholikom ali odvisnikom od drog, ki ni pripravljen narediti kaj na sebi, da bi izstopil iz tega kroga, je še bolj kriva za to, da so otroci izpostavljeni slabim navadam.

Se strinjam, samo otrok pri tem nič ne more. Jaz sem bila otrok, ne partnerka odvisnika... hočem samo povedati, da tako življenje ni normalno... kot bi rada ena komentatorka povedala... češ, da se vseeno imajo radi...
tureavanture
# 28.11.2017 ob 10:25
pobegnila s hčerkama v varno hišo, kjer so opazili njeno težavo z alkoholom.

Torej ima tudi ona precejšnje probleme z alkoholom, in le ni z vse kriv bivši partner.
fah-q
# 28.11.2017 ob 09:36
@lukasem

zdrava pamet nese, da odvisnost ni ne dobra ne zdrava ne fajn. še posebej je to škodljivo za otroka. ni se treba lovit na semantiko.
Guliarth
# 28.11.2017 ob 07:25
Primer blizu nas, 3 je rodila vse so vzeli in rodila je še četrtega. Z njo se očitno nobeden ne pogovarja, za CSD očitno pretežak primer. Delajo se samo kljukice, da je mir in s tem se izmikajo odgovornosti do nerojenih otrok. Odvisnice nimajo razvitega materinskega čuta, da bi jih to streznilo.
friks
# 28.11.2017 ob 09:32
Gledanje postrani je pravzaprav zgolj oblika sporočanja, da nekaj ne odobravaš. In najbrž ne moremo kriviti strokovnih delavcev v porodnišnici, če ne odobravajo zadrogiranih mamic.

Pred kratkim sem gledal dokumentarno oddajo o mladih odvisnikih v nekem ameriškem mestu. Med njimi je bila mama, ki je zelo pametno razlagala, kako so ji otroci motiv, da ostaja čista...

Čez pol leta je bila mrtva zaradi predoziranja.

Zavedati se je treba, da je odvisnost od droge tako močna, da odvisniki nanjo pomislijo vsak ljubi dan, tudi ko so čisti že več let.
kingeston
# 28.11.2017 ob 15:18
za takšne ljudi, ki so odvisni od drog je bolje da nimajo otrok. in k temu bi morala družba stremeti, da ozavesti te ljudi da zaradi svojih telesnih in mentalnih hib, bodo rodili pohabljene in prizadete otroke, in je bolje da jih nimajo, ker bodo izključno breme družbe.
najhujšim pacientom pa kar prepovedat nosečnost.
to bi bilo najbolje za vse vpletene.
oliva
# 28.11.2017 ob 11:22
Dober članek.
Človek potrebuje veliko volje in poguma, da se potegne iz brezna.
Otrok je že dober del motivacije, ne sme pa biti edini.
Najprej mora biti sprememba pri/na sebi in moraš sebe in svoj lajf hendlat.

Veliko je sodbe, tudi tu v komentarjih, tudi od tega bežijo, pa potem to spodbuja začaran krog stigme.
Redkokdo ki tule sodi, pa sploh pomisli ne, da je pravzaprav tudi sam odvisnik.
Sicer ne tako hudih razsežnosti, pa vendar.

"Ljubeči starši", "normalna družina"....
VSAK zase misli da je tak. Večina družin bi se tako opisala = normalna družina.
Pa vemo, kaj vse se dogaja, tudi najhujšega.

Vzgoja k pohlepu, hlastanju, popolni in totalni odvisnosti od družbenih omrežij itd.
Otrok v vozičku, mati z očmi in smerjo telesa in pozornosti na ekranu.
To so današnje normalne družine.
Večina družin namreč to počne.
El Khan Diablo
# 28.11.2017 ob 09:44
Socialna služba v dosti primerih ravna napačno! Vzamejo otroka in sploh ne vedo oz. poznajo mame ali očeta! Vedo samo to, da ima težave z alkoholom, drogo...! Ne, da se jim pa dopovedat, da ima tak človek samo začasne probleme in da je po zdravljenju čisto drugačen! Jaz sem bil zasvojen s heroinom, alkoholom, metadonom..! Že nekaj let abstiniram, ampak ljudje me še vedno dostikrat gledajo postrani! Sedaj sem čisto drugačen, ampak predsodki obstajajo!
lukasem
# 28.11.2017 ob 08:08
Miham ali lahko prosim definiraš ''normalno življenje''?
liverpoolfan
# 28.11.2017 ob 12:30
Članek je zelo OK. Se pravi so se ti 2 ''ženski'' hotele izkazati v srednji šoli v družbi tako, da so kadile cigarete in uživale mamila. Še en dokaz, da so šli ljudje v maloro že dolgo nazaj. Odvisnikov je čedalje več, poznam jih precej. Ne razumem pa tega, da imaš za partnerja fanta, ki ti vsiljuje mamila. Tudi če se boš na začetku branil, boš v taki družbi slej ko prej poskusil tudi sam. V glavi resno ne more biti vse OK, da imaš takega človeka za partnerja. Saj se ve, da ženske obožujejo take moške in da v podstrešju ni vse OK, ampak vseeno bi morali gledati na otroke. S tem ko se rodi otrok, je z njim v prihodnosti marsikaj narobe in strinjam se s CSDjem, da so jim otroke vzeli. Naj jih dajo pravim ljudem v oskrbo, ne pa nekim odvisnikom brez možganov v glavi. Nekateri si srčno želijo imeti otroke, pa jih ne morejo imeti. Nekateri jih pa lahko imajo, pa jih izgubljajo zaradi praznega podstrešja v glavi.
Binder Dandet
# 28.11.2017 ob 12:18
@oliva:
"Otrok je že dober del motivacije, ne sme pa biti edini."

Meni se zdi vrstni red problematičen. Najprej rodiš otroka, ki se rodi v abstinenčno krizo (vprašanje, kakšne posledice mu pri razvoju še pusti materina odvisnost), potem si urejaš življenje. Otrok bi bil super motivacija, ampak bi se z mislijo morala najprej ozdravit in uredit življenje, potem pa zanosit.

"Redkokdo ki tule sodi, pa sploh pomisli ne, da je pravzaprav tudi sam odvisnik.
Sicer ne tako hudih razsežnosti, pa vendar."

Večina ljudi je od česa odvisna. Manjšina ljudi zaradi te odvisnosti škoduje otroku. Meni je vseeno, če starša kadita. Samo ne smeta v zaprtem prostoru, kjer se nahajajo otroci. Alkohol je že huje, če je nekdo alkoholik, to vpliva na vse aspekte življenja. Odtujenost, slabi vzorci, mroda celo nasilje. Če je pa nekdo zasvojen s kavicami, pa to ne vpliva na odnose in vzgojo.
slovenkaaaa
# 28.11.2017 ob 10:44
obstaja mala razlika-otrok ni del očetovega telesa in tako ni odvisnik. tako mu to naredi manj škode. ko pa je rojen in že teka okoli je pa oče alkoholik podobno škodljiv kot mama alkoholik.

Ja, zgolj v času nosečnosti... sicer pa je bil moj oče še zelo avtoritaren in nasilen, tako da se ti potem to vdre pod kožo... ne glede na to, da mama ni pila v nosečnosti. Poznam pa ženske, ki so odvisne, in se skrijejo kot miške pod odejo. Ko bi bil vsaj moj oče tak. Bedne želje otrok odvisnikov, ja...
zeus.zeng
# 28.11.2017 ob 10:36
"Najbolj moreče je to, da center noče vrniti skrbništva otrok, obrnila sem se celo na varuhinjo človekovih pravic, odkar obstaja ta program, še niso imeli takšnega primera, krivico mi delajo," je opozorila
------------------
verjetno obstaja kriterij ob upoštevanju možnosti da se zasvojenost ponovi , prav tako je bistveno materialno stanje bivše zasvojenke ...
henodarling
# 28.11.2017 ob 10:30
SLOVENKAAA in IZVIDNIK

Imata 10 mojih plusov.
megan
# 29.11.2017 ob 16:44
Kolikor sem brala ali pa poslušala zgodbe nekdanjih odvisnikov, morajo imet zares močan razlog, da znova ne zabredejo. Pogosto je to partner (ne iz prejšnje odvisniške družbe) in še posebej otroci. Mislim, da nekaterim pomaga tudi vera. Daleč od tega, da bi zagovarjala, da se komu vsiljuje kakršno koli verovanje, ampak, če komu vera pomaga, zakaj ne? Mnogi, ne samo nekdanji odvisniki, zaradi vere lažje živijo.
Mazni
# 29.11.2017 ob 13:20
Nekateri se pogovarjate o odvisnosti kot o začasnem problemu kot da bi to bil prehlad ali driska, ki mineta po par dnevih ali kvečjemu kakšnem tednu. Odvisniki, ki so dali skozi razne komune in ki so dejansko čisti že vrsto let, o sebi govorijo kot o odvisnikih, ki so vsak dan pred skušnjavo, da bodo zopet zašli na stara pota odvisnosti in se morajo za to, da sledijo poti čistosti boriti vsak dan s svojimi demoni. Kako lahko o tem govorijo neke ženske, ki so šele v procesu očiščenja drog ali pa so ravnokar dobro začele hoditi po poti čistosti? One bi pa kar otroke sedaj, pa po možnosti v isto staro okolje s starim zadetim partnerjem...
megan
# 28.11.2017 ob 14:49
Dobro, da obstajajo take skupnosti in dobro je, da se o tem kdaj tudi piše. Po eni strani je to opomin, za vse, da naj raje nikoli ne poskusijo z drogo in da naj bodo tudi pri alkoholu zelo zmerni, ker bodo sicer morali skozi pekel odvajanja ali pa bodo umrli. Po drugi strani pa take zgodbe tudi pomagajo k manjši stigmetiziranosti nekdanjih odvisnikov od drog in alkohola.
Obstajajo primeri (tudi znanih, slavnih oseb), ki so v nekem delu življenja popolnoma zabredli, postali odvisni od drog in alkohola, se znašli v depresiji in celo poskušali s samomorom, kasneje pa so se znova nekako sestavili in so zdaj skrbni in ljubeči starši, ki s svojim delom normalno preživljajo sebe in družino in plačujejo davke ... Meni se zdi to spoštovanja vredno. Spoštovanja vredno se mi zdi tudi delo, tistih, ki pomagajo tistim, ki so zabredli, znova najt pravo pot.
oliva
# 28.11.2017 ob 11:35
Izvidnik, čestitke in srečno.
zeus.zeng
# 28.11.2017 ob 11:15
fah-q
celo življenje mora človek delat na sebi in čistit škodljive vzorce, ki jih dobi z odraščanjem. če bi tvoji starši to storili bi tebi blo lažje. tako bo tvojim otrokom.
------------
tudi sam nisem imel kakšne posebne sreče pri ,, izbiri ,, staršev . Tako oče kot mama sta bila precej negativno razmišljujoča in sta zaradi tega vedno nekako krivila drug drugega za ,,neuspešno ,, življenje in zato sem bil priča neštetim prepirom . Kakor sedaj razmišljam je to bila moja sreča , saj sem se zgodaj naučil samostojno in pozitivno razmišljati . kot di napisal -
človek se mora naučiti počistiti škodljive vzorce in misliti pozitivno ne sobražiti vse počez kot to počenja ,,dotična ,, komentatorka ...
fah-q
# 28.11.2017 ob 11:11
@slovenkaaa
tako da se ti potem to vdre pod kožo

ko nekaj racionalno osvojiš in razumeš je potem običajno vptrašanje časa da to ponotranjiš in tudi čustveno predelaš. je pa potrebno ogromno dela, vztrajnosti in časa. ampak se da. prvotno moraš delat na samopodobi (ne mešat s samozavestjo ali celo večvrednostnim kompleksom) -kar je pa najtežje. ni pa nemogoče.
bobko1
# 28.11.2017 ob 11:08
To je prava Tema za razmišljanje,ki je neketeri-re Nikoli ne bojo razrešili v glavi,Ali pa ,ko je to že prepozno ! Vedno so imeli samo svoj Prav,nikoli niso nič slabega? naredili ....!?
Matjaz82
# 28.11.2017 ob 10:29
"Družba, pa tudi strokovne službe, še vedno stigmatizirajo zasvojene mame, saj se predsodki in gledanje "po strani" pojavi že v porodnišnici, je izpostavila Andreja Jaš.

Tako clovek dobi feedback od druzbe, kaksno obnasanje je pravilno = zdravo.
Ne pa da se za vsako ceno spodbuja marginalne skupine, namesto, da bi se poskusalo ljudi usmerjati v normalno zivljenje..."

Miham... lahko je to govoriti doma v sobici v prijetnem stanovanju ali hiši, toda v svetu je tako ,da en procent ljudi vedno nabaše. Ali je družina, ali so sami, pač ni nujno, da bodo vsi tako zgledni državljani kot si ti. in če se hoče postati se jim mora pomagati, ali vsaj kaj podobnega. Ne vem, kje si ti slišal, da se spodbuja marginalne skupine? K čemu? Fiksanju?
In kakšno obnašanje je zdravo? Dva otroka, pes in karavan in Lidl/Hofer ob sobotah ter Šmarna nedeljo, če sploh...?
Gaius Julius
# 28.11.2017 ob 09:41
@slovenkaaa

Lahko enačiš vlogo očetov z materami ko je otrok star 5, 6 let. Ko pa je otrok star zgolj nekaj mesecev, pa je zanj mama dejansko alfa in omega – vloga očeta je v tem obdobju bolj podpora partnerki kot skrb za otroka. Nikakor ne zagovarjam očetov pijancev, ampak dejansko so v zgodnjem otroštvu bolj zamenjivi kot matere, medtem ko je doječo matero nemogoče nadomestiti. Zato pa je v tej fazi tudi odgovornost večja na njihovi strani, posledično imajo ženske 1 leto porodniške, moški pa zgolj 1 mesec.
Muzikant88
# 30.11.2017 ob 11:26
Narediti otroka ni težko. Skrbeti zanj in ga vzgojiti v pokončnega človeka pa je nekaj čisto drugega. Še posebno, če si alkoholik ali kak drug zasvojenec, ki nima razčiščeno niti pri sebi, kaj šele da bi tega lahko naučil svojega potomca. Vem iz lastnih iskušenj, ker sem odraščal v družini z ogromno alkohola in psihičnega pa tudi fizičnega nasilja, mama pa ni bila dovolj pokončna, da bi se zavzela zame in za sestro. Tisti strah, praznina in občutek da se lahko zaneseš samo sam nase te spremlja celo življenje, kljub temu da ogromno delaš na sebi in se trudiš čimbolj distancirat od teh negativnih vzorcev. Take izkušnje te zaznamujejo za vedno. Pa še mojih 5 centov - takim ljudem bi jaz odvzel otroka preden mu neodgovorni starši dokončno uničijo življenje.
Enakost za vse
# 28.11.2017 ob 14:39
zeus.zeng # 28.11.2017 ob 11:29" .bi še pripomnil da vsak človek lahko živi kakor hoče , tudi če krši norme , ki si jih naštel , vendar v tem primeru mora biti sam in mora biti tudi sam sebi tožnik in sodnik ne pa da potem da za svojo nesrečo krivi vse druge , le sebe ne ....

Ne. če hoče živeti v pravni državi, naj se drži zakonov, če pa hoče živeti kakor hoče, bo moral živeti tam, kjer zakonov ne poznajo oz. jih ne spoštujejo. In če bi po tvoje lahko kršil norme, ki sem jih naštel in e recimo pri svojih dejanjih ogrožal (nasilje, rop, kraja) potem tudi jaz lahko živim kakor hočem, torej sam poračunam z njim.
slovenkaaaa
# 28.11.2017 ob 12:16
Ne, da se jim pa dopovedat, da ima tak človek samo začasne probleme in da je po zdravljenju čisto drugačen!

Potrebno je to dokazati, pač... ko zaserješ, se moraš dokazovati, kot se ti sicer ne bi bilo treba. To je pač logično, a ni? Kdo pa naj ve, kako "začasni" so tvoji problemi? Moj oče jih ima že 25 let... in še kar bo drugim in sebi govoril, da smo normalna družina...
lukasem
# 28.11.2017 ob 11:50
Mene je samo zanimalo kaj je za vas normalno in kot je vidno iz odgovorov ima vsak od vas drugačen pogled na to kaj je normalno. To je bil moj point od začetka.
Predvsem me je zmotil komentar Mihama, da ti mora družba diktirat kaj je normalno, redko komentiram, ampak to me je res zmotilo.

Ljudi, ki so govorili, da je zemlja okrogla je družba zažgala na garmadi... tako, da jaz se na družbo ne oziram preveč, na srečo znam sam razmišljat in ne rabim nekoga oz. neke skupine/družbe, da bi to počeli namesto mene. Se pa zavedam, da večina to rabi...

Da ne bo kdo mislil, da podpiram zasvojenost... ker je ne. Vem pa, da se včasih stvari zdijo povsem brezizhodne in človeku, ki se že tako bori z nečem, kar si večina od nas tukaj sploh predstavljat ne more, sigurno ne pomaga, da ga še družba postrani gleda, sploh pa po tem ko je naredil prvi korak in se odločil za zdravljenje...
zeus.zeng
# 28.11.2017 ob 11:29
enakost za vse
ki ti bo omogočal "normalno življenje" in potem še relativno brezskrbno starost, če jo doživiš, da ustvariš družino ali partnersko skupnost in svoje potomce poučiš, kaj je "normalno življenje" .
----
bi še pripomnil da vsak človek lahko živi kakor hoče , tudi če krši norme , ki si jih naštel , vendar v tem primeru mora biti sam in mora biti tudi sam sebi tožnik in sodnik ne pa da potem da za svojo nesrečo krivi vse druge , le sebe ne ....
Calendula
# 01.12.2017 ob 17:19
Ženska, ki se zaveda svoje odvistnosti in ob zanositvi nič ne ukrene, zavestno devet mesecev zastruplja otročička v svojem telesu. To ni mati, je zločinka.

Vprašajte v porodnišnicah, kako je novorojenčku, ki se prvi dan svojega življenja spopade s posledicami svoje narkomanske matere? Uboga mala bitjeca cele dneve in nočim vekajo, se zvijajoi v krčih, so na metadonskem odvajanju ... itd. To malo neubogljeno bitjece trpi, neskončno trpi.

S kakšno prvico pričakuje narkomanka moje razumevanje, ga ni vredna in si ga ne zasluži?
Mazni
# 28.11.2017 ob 13:31
@liverpoolfan: Ne razumem pa tega, da imaš za partnerja fanta, ki ti vsiljuje mamila. Tudi če se boš na začetku branil, boš v taki družbi slej ko prej poskusil tudi sam. V glavi resno ne more biti vse OK, da imaš takega človeka za partnerja. Saj se ve, da ženske obožujejo take moške in da v podstrešju ni vse OK, ampak vseeno bi morali gledati na otroke. S tem ko se rodi otrok, je z njim v prihodnosti marsikaj narobe in strinjam se s CSDjem, da so jim otroke vzeli. Naj jih dajo pravim ljudem v oskrbo, ne pa nekim odvisnikom brez možganov v glavi. Nekateri si srčno želijo imeti otroke, pa jih ne morejo imeti. Nekateri jih pa lahko imajo, pa jih izgubljajo zaradi praznega podstrešja v glavi.
Točno tako! Če veš,da se nekdo drogira, zakaj bi bil z njim? Ker je to zanimivo? Tak človek živi samo za naslednji šus, ne živi za družino in za svoje otroke.
dharma
# 28.11.2017 ob 09:24
"Tedenski načrt je skrbno zamišljen." Glede na to kar piše na tabli vas, (tistega, ki je napisal ta komentar pod sliko) človek ne more dojemati resno.
anomis
# 03.12.2017 ob 18:42
Skrajno neprimerno opletanje s stigmatizacijo, ki ima avtomatsko slabšalni prizvok, gre pa preprosto za presojo, kakšna mentaliteta škoduje nedolžnim in kakšna ne - v tem primeru otroku. Neetično je propagiranje veselih mamic, ki so zanosile kot odvisnice, se odločile otroka zlorabit kot talca za svojo "terapijo" zdravljenja od odvisnosti, popivajo ali se zadevajo pa seveda še celo nosečnost do skrajne meje možnega (odvzem otroka po porodu ali se grejo pa zdravit, ko so otroci že odvzeti, da bi jih dobile nazaj).

Logično, da obstaja največja verjetnost, da bodo postale spet odvisnice, ko bo življenje z otrokom postalo vse prej kot ugodno in izzivom ne bodo kos. Pa tudi če bi postale supermame, se mi zdi nesprejemljivo, da se relativizira primernost za materinstvo. To nima neposredne zveze z večjim pragom tolerance do disfunkcionalnih moških. A zato ker je družba preveč tolerantna do moških alkoholikov in narkomanov v družini (pri čemer tolerance ne podpiram seveda), bo pa družba zvišala prag tolerance do neodgovornosti še pri mamah??? Za posrat.

Ženska, ki je alkoholičarka ali narkomanka v nosečnosti bi morala bit obravnavana kot zločinka, ker zavestno povzroča škodo otroku, ki bo lahko nepopravljiva.

Da je tudi odraščanje ob alkoholikih in narkomanih katastrofa pa že dolgo vemo. In tudi to bi moralo bit obravnavano kot zločin! Seveda pa ni tako, ker preprosto nismo socialna država, ki bi imela ustrezne ustanove za takšne otroke (razmetani so po rejniških domovih, ki lahko so okej, lahko pa pač niso). Ves svet ni tak. Samo blejanje, kako imamo radi otroke, kar je navadna laž. Vsak ima rad svojega otroka, ja, celo narkomani in alkoholiki, ki še lastnemu otroku tega ne izkazujejo, ampak otroka sebično izrabljajo za svoje interese.

Seveda je prav, da se tem otrokom pomaga in mamam po najboljših močeh. Kar je, je. Tisti, ki so na delovnih mestih, kjer morajo nudit ustrezno podporo, se morajo obnašat in ravnat profesionalno. Torej naklonjeno. Ampak budno je treba bedet tudi nadalje, ko bodo zapustile skupino in "kao" zaživele zdravo normalno življenje.
REsnica
# 02.12.2017 ob 22:57
Si poskusam predstavljat kako bi izgledale držine alkoholikov če bi bi bil alkohol prepovedan trava in njeni kristalčki pa dovoljena....
REsnica
# 02.12.2017 ob 22:50
Morda bi le kazalo razbiti mit o dobrih mamah in "tistih" očetih. Tako očetje kot mame so lahko nasilni do otrok ali jih kako drugače zlorabljajo. Mediji in družba pa vzdržujemo bajko da je mama ena sama in edina...oče pa samo je.
Kazalo