Vaša ocena: 
Ocena 3,7 od 12 glasov
Ocenite to novico!
Nekateri ministri so si že izbrali tudi svoje desne roke, posle pa bodo večinoma prevzeli v soboto in ponedeljek. Nova ekipa bo morala takoj zavihati rokave.
Ime svojih sekretarjev so za zdaj razkrili le Ljudmila Novak, Karl Erjavec in Andrej Vizjak. Novakova si na tem mestu želi videti Matjaža Longarja, ki je dolga leta služboval v diplomatski službi, med drugim je bil generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu. Erjavec je predlagal nekdanja veleposlanika Boža Cerarja in Igorja Senčarja, vlada ju je potrdila.
Vizjak pa je za svojo državno sekretarko predlagal podžupanjo Brežic Patricio Čular, tudi njo je vlada že potrdila. Ministrski zbor je za državno sekretarko na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo imenoval Moniko Kirbiš Rojs.
Preostali ministri ekipo še sestavljajo, zato imen še ne želijo razkriti. V združenih resorjih pa bodo imeli več državnih sekretarjev.
Najprej rebalans in načrt varčevanja
Finančni minister Janez Šušteršič je poudaril, da bo prva naloga rebalans proračuna. Glede načrtovanega varčevanja je znova napovedal, da bo varčevanje potekalo v širšem javnem sektorju.
Najprej bodo na udaru neracionalna poraba, javna naročila in podobno. Z nekimi standardi in primerjavami bo vlada poskušala doseči večjo racionalnost, znova bodo pregledani tudi projekti in programi, ki jih država financira.
"Če pa v javnem sektorju ne bo dovolj resnosti za tak način varčevanja, bomo morali odpreti razpravo tudi o plačah in zaposlenosti v javnem sektorju, morda tudi o sistemu socialnih transferjev," je napovedal.
Kmetijski minister Franc Bogovič v prve pol leta pričakuje največ dela s sodbami evropskega sodišča in zaključki našega Računskega sodišča.
Odpuščanje kot zadnji izhod
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič napoveduje, da bo najprej analiziral dejansko stanje, ugotovil, kateri so problemi in jih "reševal enega za drugim". Odpuščanje uslužbencev pa je skrajno sredstvo, ocenjuje in bo zato najprej iskal notranje rezerve.
Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač med prioritetnimi nalogami izpostavlja pregled stanja, pripravo rebalansa in konkretnega programa glede maksimalne uporabe kadrovskih virov na ministrstvu.
Minister za zdravje Tomaž Gantar pa se bo po prevzemu poslov najprej lotil ukrepov za reševanje finančnih težav Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Potrebno bo sodelovanje
Gospodarski minister Radovan Žerjav bo začel uresničevati ukrepe, ki so jih koalicijski partnerji zapisali v koalicijsko pogodbo. "Ti niso vezani le na gospodarsko ministrstvo, ampak so interdisciplinarni, od financ, infrastrukture in tako naprej," poudarja Žerjav.
Minister za delo Andrej Vizjak ocenjuje, da bo treba tudi na področju tega ministrstva varčevati. Njegova prva naloga bo, napoveduje, oblikovanje učinkovite ekipe, zatem rebalans proračuna in v sklopu tega načrtovanje ukrepov za zmanjšanje števila brezposelnih.
Gorenak razume policiste
Notranji minister Vinko Gorenak zagovarja naložbe za zagotavljanje varnosti policistov ter naložbe v opremo. Zato je po njegovem mnenju treba določiti prioritete tako, da bo osnovnim zahtevam zadovoljeno.
"To pa ne pomeni, da bom zahteval za policiste več kot za ostale, saj moramo vsi v tej državi, od prvega do zadnjega, varčevati," je dejal. S sindikatom se bo sešel že prihodnji teden.
Minister za izobraževanje, kulturo, znanost in šport Žiga Turk ocenjuje, da bo njegova prva najbolj pereča naloga vprašanje univerzijade. Po preučitvi stanja na resorjih, ki jih prevzema, bo začel izvajati načrte iz koalicijske pogodbe, glede očitkov zaradi združevanja resorjev pa zagotavlja, da kultura ne bo v ničemer simbolno prikrajšana.
Erjavec za tesnejše vezi s sosedi
Zunanji minister Erjavec je kot prve naloge napovedal profesionalizacijo dela na ministrstvu, kar po njegovih besedah pomeni, da ne bo dopuščal vdora dnevne politike. Hkrati napoveduje aktivnejšo vlogo pri oblikovanju stališč, saj se mu zdi, da je ministrstvo večkrat zgolj opazovalec, zlasti ko gre za odločitev glede Evropske unije, OZN-a in zveze Nato.
Poseben poudarek Erjavec napoveduje tudi odnosom s sosednjimi državami, za katere meni, da jih je treba okrepiti.
Vroči kostanj vojske
Novoimenovani minister za obrambo Aleš Hojs je napovedal, da bo prva stvar, ki jo bo treba rešiti, vprašanje letališča v Cerkljah ob Krki. Med prioritete po besedah Hojsa sodijo tudi pogovori z vojaškim sindikatom, saj da so tam zadeve "precej na vrelišču".
Novakova bo najprej pogledala, kaj je bilo narejenega, kateri projekti so odprti in govorila s pristojnimi službami, je pojasnila prednostne naloge.
# 11.02.2012 ob 01:06
In kaj je tu presenetljivega? Vsaka vlada korenito spremeni kadre na področjih, kjer hoče imeti svoj vpliv. Tiste predvolilne floskule o strokovnem oz. nepolitičnem kadrovanju so nesramne laži in kdor jim verjame, je ali sprenevedast ali pa precej naiven, da ne rečem butast.
S temle se čisto strinjam. Samo Slovenija po prehodu v demokracijo bi potrebovala nek reset, ne zaradi zamenjave vlade in programa, ampak zaradi zamenjave kadrov, ki imajo na možganih še vedno plombo totalitarizma, saj v demokraciji niso sposobni optimalno delovati, potem pa naj vsaka vlada menja kadre, ki so ji za doseganje efektivnega uresničevanja volilnega programa potrebni. Saj je vlada konec koncev v službi državljanov pooblaščena, da izvede program, ki smo ga izbrali mi in to je temeljno načelo demokracije. Tisto, ko smo nekaj izvolili, potem pa se je zgodilo nekaj čisto drugega, s pomočjo volilnih prevar, Puckotov itd., je rušenje demokratične ureditve in delovanje proti državni ureditvi. Za tisto bi moral nekdo odgovarjati.
Sodrga, ki jo je treba zbrcati od korita ima ropotuljice in bo delala ogromno kravala.
Še o človekovih pravicah bodo vpili, ko jim bodo odvzeti nakradeni žaklji.
Srebrenica je mesto v Bosni in Hercegovini. Med vojno v BiH v 90. letih 20. stoletja je bila Srebrenica bošnjaška enklava oz. varovano območje ZN-a, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. V mesto so 9. julija 1995 vdrli srbski vojaki, 11. julija pa se je zgodil pokol več kot 8.000 Muslimanov.
V maju 2005 so na mednarodnem sodišču v Haagu pokazali videoposnetek uboja več muslimanov, ki so ga izvedli Srbi. Prizivno sodišče haaškega sodišča je potrdilo, da je bil pokol več kot 8.000 Muslimanov v Srebrenici genocid.
Janša je postal mandatar zato, ker super manager Janković ni mogel skupaj spraviti koalicije.
Bil je prvi mandatar ampak kot vemo je dobil samo 42 glasov poslancev. Potem bi moral pedsednik dati priliko Janši, kar ni naredil in je na pobudo 52 poslancev državni zbor z večino 51 poslancev potrdil mandatarja Janšo, ki je včeraj s 50 glasovi dobil potrjeno vlado v parlamentu. Tukaj ni nobenih prevar - to so preprosta dejstva. ne vem kaj si se toliko razpisal o pravnih postopkih. Dokaz, da nimaš prav je ravno optožba poslancev proti Tuerku, da o interpelacijah proti ministrom ne govorimo. Torej državni zbor (parlament) ima v rakah vse zvode. Šele absolutna večina ene opcije (se pravi preko 60 poslancev) pomeni grožnjo za demokracijo, saj potem lahko spreminjajo ustavo.....
Lepo se vidi kaj pomeni absolutna večina, ki jo ima Jankovićeva stranka v Ljubljani. In Janković kot relativni zmagovalec je mislil, da je na volitvah 4.12.2011 dosegel isto. Ni res. Dobil je 28 poslancev, Janša pa 26. Dali so mu možnost, ni uspel sestaviti vlade, po dolgem zavlačevanju je Janši uspelo dobiti dovolj podpore in zato imamo danes novo vlado.
Poseben položaj v organizaciji oblasti ima državni svet, ki ga ustava uvršča takoj za državnim zborom, torej še predpredsednika republike. Z vidika državnih funkcij, ki jih opravljajo državni organi, ni mogoče uvrstiti državnega svetaniti kot nosilca zakonodajne, niti izvršilne in seveda tudi ne sodne funkcije. Njegove pristojnosti pa vendarle kažejo,da gre za organ, ki deluje v okviru zakonodajne funkcije, saj lahko predlaga zakone, daje veto na zakone itd.
Državni svet ima pravico:
predlagati državnemu zboru sprejem zakonov, dati državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahtevati, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča, zahtevati razpis zakonodajnega referenduma, zahtevati preiskavo o zadevah javnega pomena (parlamentarno preiskavo)). Saj veste kako pravjo bolje spriječiti nego lječiti ali nekaj takega. Gremo naprej. Zakaj se hoče znebiti predsednika republike? Ker lahko razpusti državni zbor (nekdo se počuti ogorženega). Po novi ustavni ureditvi predsednik republike predstavlja republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenihobrambnih sil, poleg tega pa opravlja še nekatere druge tradicionalne funkcije šefa države (razglaša zakone,sprejema uredbe z zakonsko močjo, razpušča državni zbor, imenuje nekatere državne funkcionarje itd.). Političnone odgovarja državnemu zboru, vendar ga lahko ta v primeru kršitve ustave ali hujše kršitve zakona obtoži predustavnim sodiščem, ki mu lahko odvzame funkcijo.Gremo naprej. OBTOŽBA NOSILCEV JAVNIH FUNKCIJ
Politična odgovornost nosilcev javnih funkcij je lahko pravna in nepravna. Pravna politična odgovornost seuveljavlja predvsem v postopku odločanja o zaupnici ali nezaupnici vladi, nepravna politična odgovornost pa sekaže v javni ali strankarski kritiki, v zahtevi po razrešitvi, po odstopu, neizvolitvi na naslednjih volitvah ipd.Kazenska, civilna (materialna, odškodninska), upravnopravna (odgovornost za prekrške) in disciplinskaodgovornost pa je lahko samo pravna.Najpomembnejša oblika pravne odgovornosti nosilcev javnih funkcij je nedvomno politična odgovornost. Posledicaneizpolnjevanja, neustreznega izvrševanja, neupoštevanja interesov, ki so jih dolžni varovati, je izguba zaupanja,na podlagi katerega so bili izvoljeni. Kazenska odgovornost pa se kaže v kršitvi pravnih predpisov. Medtem, ko jepolitična odgovornost lahko kolektivna ali individualna, je kazenska odgovornost nosilcev javnih funkcij lahko leindividualna.Obtožba (impeachment) pomeni postopek obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev zaradi hujše kršitve ustave inzakonov. Gre torej za ugotavljanje in uresničevanje njihove kazenske odgovornosti, torej odgovornosti za določenaprotipravna dejanja. Ta postopek pa se bistveno razlikuje od postopka ugotavljanja kazenske odgovornosti predrednimi sodišči.Naša ustavna ureditev predvideva obtožbo kot sredstvo za ugotavljanje odgovornosti predsednika republike,predsednika vlade in ministra, ki pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali zakon. Za razliko od predsednikarepublike je odgovornost predsednika vlade in ministrov določena širše, saj so ti lahko obtoženi kršitve ustave invsakršne kršitve zakona, medtem ko je predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije lahko, poleg kršitveustave, obtožen le zaradi hujše kršitve zakona. Po ustavi Republike Slovenije lahko predsednika republike obtožidržavni zbor, o obtožbi pa odloča ustavno sodišče.Predlog za uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike lahko poda najmanj 30 poslancev, o obtožbipredsednika vlade ali ministra pa najmanj 10 poslancev. Poslovnik državnega zbora določa,da mora državni zbor o predlogu za uvedbo postopka obtožbe odločiti najkasneje v 60 dneh od vložitve predloga,sicer se šteje, da je predlog zavrnjen. Postopka o obtožbi ni mogoče predlagati, oziroma nadaljevati, če nosilec javne funkcije, zoper katerega je predlagana obtožba odstopi ali če mu preneha mandat. Vendar pa se postopekkljub temu lahko nadaljuje, če nosilec javne funkcije to sam zahteva. Poslovnik določa tudi, da uvedbe postopkaobtožbe predsednika republike ni dopustno predlagati v času od razpisa volitev predsednika republike dorazglasitve volilnih rezultatov. Ob smiselni uporabi določb poslovnika bi enako veljalo tudi za obtožbo zoper predsednika vlade ali ministra v času od razpisa volitev v državni zbor. Državni zbor odloča o obtožbi z večinoglasov vseh poslancev. Obtožbo pred ustavnim sodiščem zastopa eden izmed poslancev, ki so predlagali uvedbopostopka. O obtožbi odloča ustavno sodišče, ki lahko ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, zdvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko tudi odloči, da predsedniku republike, predsedniku vlade aliministru preneha mandat.
http://bit.ly/sVyqBl
Očitno le niste tako stari, da bi se dobro spomnili naše vojne, ker drugače ne bi trosili takih neumnosti. No, ali pa ste bili takrat drugačnega razmišljanja kot večina Slovencev in ste na dogodke gledali skozi drugačne oči.
Tudi če Janše ne maram, mu dam kapo dol za njegovo delo v osamosvojitvenih časih. Kdor je bi osebno vpleten v takratne dogodke mu tega nikoli ne odreka!
Sedaj jih sigurno ne bi zbral več toliko, kar se pa tiče kolen, bi se dalo razpravljati.
Kar se demokratičnosti tiče in rezultatov volitev, Majer Kučanu ne seže niti do kolen. Pa Kučanova kolena res niso pretirano visoko :))
:) Ali je predsednik DZ res tako butast, da ne zna na tipko pritisnit, ali pa je Virant kot Virant. Pač
Večini pa je te desne roke izbral Majer osebno.
Kakšen Bajukov nečak tukaj, kakšen preverjen Ruplov kader tam ...
Le sklicevanje Kučana,Drnovškana ustavo iz leta 1974 in pravica do odcepitve,ki je tam zapisana-hvala Tito in Kardelj...ter vztrajanje SLO vodstva na reševanju spora po mirni poti sta Zahodne države in ZDA prepričala...da je svet jasno povedal tedanji zvezni vladi Jugoslavije,da letala ne smejo poleteti na Slovenijo in iz nje narediti Vukovar ali Srebrenico!
In,da 150 tankov iz Vrhnike ne sme nad Ljubljano!
Tak,da poglejte kakšen dokumentarec,preberite si kakšno knjigo ali povprašajte nas starejše!
Saj si trpežna in mi vsi s teboj ...
Samo ne vem koliko časa ... ???
Če ne bi bilo Kučana bi Ti zdajle z Dinarjim plačeval ali pa z Kunami...
Upam, da bo vlada stabilna in doseže zastavljene cilje.
Upam, da bo vlada stabilna in doseže stavljene cilje.