Ministrica za obrambo Andreja Katič je napovedala, da bo Slovenija naredila konec varčevanju pri obrambnih izdatkih. Proračun za obrambo se v Sloveniji zadnja leta vztrajno krči in to kljub dogovoru članic Nata septembra lani v Walesu, da se obrambni izdatki v naslednjih desetih letih povečajo na dva odstotka BDP-ja.

Grčija kljub krizi več denarja za obrambo
Lani so cilj dosegale zgolj štiri od 28 članic NATA, in sicer ZDA, Velika Britanija, Estonija in kljub veliki finančni krizi tudi Grčija. Slednji je Evropska komisija že pred časom priporočila, naj poskuša varčevati ravno pri obrambnih izdatkih. Vendar Grčija priporočil ni upoštevala, saj je obrambi, po podatkih, ki jih je letos zbral Nato, v letu 2015 namenila še 0,2 odstotka več kot lani; tako njen izdatek za obrambo znaša 2,4 odstotka BDP-ja. Poleg Grčije je izdatno več sredstev za obrambo namenila zgolj Poljska, ki je lani za obrambo namenila 1,8 odstotka BDP-ja, letos pa kar 2,2 odstotka.

Slovenija obrambi trenutno namenja odstotek BDP-ja, do konca leta pa si ministrica želi, da bi temu dodali še 0,01 BDP-ja. V prihodnjih letih naj bi se po ministričinih napovedih prizadevali za dvigovanje po 0,04 odstotka BDP-ja na leto. Katičeva pa v drugi polovici leta obljublja tudi pripravo novega zakona o obrambi.

Poleg Slovenije odstotek BDP-ja obrambi namenjajo še Belgija, Češka, Slovaška in Kanada, še manj pa Latvija, Litva in Španija, daleč za vsemi je z 0,4 odstotka BDP-ja Luksemburg. Članicam, ki za obrambo namenjajo odstotek ali manj, se bo letos po napovedih Nata pridružila tudi Italija.

Izdatki za obrambo se pri nas krčijo
Če pri obrambnih izdatkih upoštevamo kupno moč države, opazimo, da je lani za obrambo najmanj prispevala Albanija, in sicer zgolj 55 evrov na prebivalca. Največ prispevajo Američani, kjer izdatek za obrambo znaša 1.700 evrov na prebivalca. Slovenija po teh podatkih nameni 200 evrov na prebivalca, kar je več kot deset drugih članic. Stockholmski mirovni inštitut (Sipri) je opaža, da je Slovenija leta 2012 za obrambo namenila 312 milijonov evrov, v letu 2013 275 milijona evrov, lani 266 milijonov letno, letos pa imamo na razpolago še pet milijonov manj.

Slovenija največ denarja med vsemi članicami nameni plačam
Negativno pa izstopamo na področju plačne politike in vlaganja v orožje in opremo. Natovi standardi predvidevajo, da se za plače nameni 50 odstotkov obrambnega proračuna, kar pa je Slovenija z 82,3 odstotka za plače lani močno presegla in med vsemi članicami zasedla prvo mesto. Prvo mesto, tokrat z repa, zasedamo tudi na področju izdatkov za opremo: namesto predvidenih 20 odstotkov je Slovenija nakupu opreme in orožja v letu 2014 namenila zgolj 0,7 odstotka.

Zveza Nato je lani razpolagala s 3,3 milijona vojaki, največ pripadnikov, kar 1,3 milijona, je bilo Američanov, s pol milijona vojakov pa jim sledi Turčija. Dobrih 200.000 jih ima Francija, za okoli 20.000 manj pa Italija in Nemčija. V Sloveniji imamo trenutno 7.000 vojakov.

Ukrajinska kriza povečala vlaganja v obrambo
Po podatkih stockholmskega mirovnega inštituta za obrambo še vedno največ namenijo ZDA in to kljub dejstvu, da so zadnja leta obrambni proračun krčile; tako so še vedno odgovorne za več kot tretjino svetovnih vojaških izdatkov. Obrambi namenijo 610 milijard dolarjev letno, kar je trikrat več kot drugouvrščena Kitajska z 216 milijardami. Kitajski sledita Rusija in Savdska Arabija, ki je svoj obrambni proračun lani okrepila kar za 17 odstotkov. Med evropskimi državami za obrambo največ denarja nameni Francija, in sicer 62 milijard. Sipri predvideva, da se bo letos obrambni proračun zaradi vojne podvojil v Ukrajini, več denarja bo obrambi zaradi ukrajinske krize namenila tudi Poljska.