V koaliciji menijo, da bi predlagana ureditev šla na račun položaja delavcev in da bi znatno udarila po prihodkih ZZZS-ja. Foto: BoBo
V koaliciji menijo, da bi predlagana ureditev šla na račun položaja delavcev in da bi znatno udarila po prihodkih ZZZS-ja. Foto: BoBo

V NSi-ju so poudarili, da želijo uveljaviti pravičnejši način ureditve regresnih zahtevkov, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) terja od delodajalcev v primeru poškodbe, poklicne bolezni ali smrti delavca.

Predlagali so, da bi jih zavod uveljavljal le v primerih, ko bi škoda nastala zaradi velike malomarnosti delodajalca ali namerno. Regresne zahtevke bi omejili na 20-kratnik minimalne pokojninske osnove oziroma na približno 15.000 evrov. Če je povzročena škoda nastala namenoma, pa bi jo v celoti kril delodajalec.

V NSi-ju so poudarili, da predlog zakona ne poslabšuje trenutne ureditve, lahko pa je zaradi trenutne ureditve odškodninskih zahtevkov ogroženo poslovanje predvsem malih in srednje velikih podjetij. Kot primer je vodja NSi-jevih poslancev Matej Tonin podal primer samostojnega podjetnika, ki je pri opravljanju slikopleskarskih del padel z lestve. Zdaj dobiva 400 evrov invalidske pokojnine, ZZZS pa od njega zahteva 75.000 evrov kot regresni zahtevek za zdravljenje.

Pri tem so v NSi-ju izpostavili, da delodajalci tveganja, povezanega z regresnimi zahtevki, ne morejo zavarovati pri komercialnih zavarovalnicah, saj te tega tveganja ne želijo prevzeti.

Brez podpore koalicije
Vlada predloga ne podpira, podporo so mu enotno odrekli v koaliciji. Pravijo, da je v nasprotju s temeljnimi načeli zaščite zaposlenega, varovanja človekovega zdravja in varnosti pri delu ter pomeni nižanje že obstoječih pravic. V DeSUS-u so se vprašali, kako se ugotavlja, ali je šlo za veliko in ne za manjšo malomarnost ter ali je bila ta povzročena namenoma.

Predlagani zakon sledi predlogom Obrtne zbornice Slovenije, enostransko, in sicer tako, da se omeji odškodninska odgovornost delodajalcev, opozarjajo v SD-ju. V SMC-ju pa so opozorili, da bi imel tak zakon tudi znatne učinke na izpad prihodkov ZZZS-ja.

V ZL-ju prav tako menijo, da NSi-jev predlog znižuje stroške delodajalcev na račun zmanjšanja varnosti delavcev. Zakon pa podpirajo v SDS-u, Alenka Bratušek (NP) pa je menila, da je težavo, ki so jo izpostavili v NSi-ju, treba rešiti. Zato bodo predlog v prvi obravnavi podprli, v nadaljevanju, če se bo postopek za zakon nadaljeval, pa pričakujejo odgovore na določena vprašanja.

Ne tudi predlogu novele zakona o starševskem varstvu
S predlogom novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa je NSi želel odpraviti varčevalne ukrepe na tem področju. Po predlogu bi vrnili najvišjo višino izplačila starševskega nadomestila na raven pred sprejetjem varčevalnega zakona. Poleg tega bi odpravili omejitev pri višini starševskega dodatka in znova uvedli univerzalno pravico do pomoči ob rojstvu otroka in pravico do dodatka za veliko družino.

Vlada je predlogu očitala, da ne predstavlja celostno rešitev, podporo predlogu pa je odrekla tudi koalicija. Predlog je na koncu za nadaljnjo obravnavo podprlo 19 poslancev, proti pa jih je bilo 44.