Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.6 od 20 glasov Ocenite to novico!
univerza, univerza v ljubljani, ljubljana, fax, ustanova, kongresni trg
Ministrstvo za izobraževanje zatrjuje, da ostaja visoko šolstvo brezplačno. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
V študentskem društvu Iskra opozarjajo na komercializacijo študija. Foto: MMC RTV SLO
VIDEO
Zakon o visokem šolstvu r...

Dodaj v

Pikalo bo visokošolskim "tajkunom pristrigel peruti", študenti ne verjamejo in gredo na protest

Bodo Šolnine uzakonjene ali ne?
15. april 2014 ob 12:53,
zadnji poseg: 15. april 2014 ob 19:51
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Nov predlog zakona o visokem šolstvu je dober, omejuje nastale anomalije in nikakor ne uvaja šolnin, je dejal minister Jernej Pikalo.

Gre za drugo različico predloga zakona, saj je na prvo letelo kar nekaj kritik, pa tudi konstruktivnih predlogov, ki jih je ministrstvo upoštevalo, je še dodal minister za izobraževanje, znanost in šport. Tudi zdaj objavljena različica ni nujno končna, ministrstvo nadaljuje delo, ki ga želi ministrstvo po Pikalovih besedah speljati kot "čim bolj konstruktiven dialog".

Pikalo še obljublja, da bodo vsem "visokošolskim tajkunom omejili oziroma pristrigli peruti". Zadnjo različico predloga bodo zdaj usklajevali še s sindikati, nato pa gre v medresorsko usklajevanje.

Ministrstvo zagotavlja: šolstvo ostaja brezplačno
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Mirko Pečarič, ki je predstavil posamezne dele zakona, je dejal, da prinaša nova različica predloga zakona o visokem šolstvu številne novosti.

Med drugim se spreminjata postopek akreditacije novih programov in izhodiščno leto določitve financiranja, izobraževanje pa tudi po njegovih zagotovilih ostaja brezplačno.

V novi različici se spreminjajo tudi določbe o vrstah visokošolskih zavodov, o učnem jeziku, uvaja se prepoved ustanavljanja univerz lokalnim skupnostim, spreminjajo se pogoji za ustanovitev visokošolskih zavodov, jasnejša je razmejitev med dekanom in rektorjem univerze, zakon pa prinaša tudi možnost ustanovitve študentske konference, je pojasnil Pečarič.

Državni sekretar je še dejal, da je predlogu dodan nov člen, ki skrajšuje postopek akreditacije za nove študijske programe že akreditiranih visokošolskih zavodov, univerzitetni in strokovni programi pa se po novem združujejo v dodiplomske programe in se zgolj po vsebini ločujejo na teoretične oziroma univerzitetne in strokovne oziroma praktične.

Tretja stopnja študija bo financirana v okviru javne službe
Pečarič poudarja, da so s predlogom razširili področje socialnih in drugih ugodnosti za študente, dodali so člen za študente s posebnimi potrebami, tretja stopnja študija pa bo financirana v okviru javne službe pod pogoji iz javnega razpisa.

V predlogu zakona so tudi zapisali, da bo izhodišče za financiranje visokega šolstva leto 2011, in ne 2013, kot je bilo sprva določeno. To pa po Pečaričevih besedah pomeni, da bodo sredstva višja, kot bi bila sicer.

Ob teh novostih pa Pečarič poudarja, da bistveno ostaja, in sicer to, da bo imel vsak državljan pravico, da se enkrat v življenju brezplačno visokošolsko izobražuje. Plačljiv študij bo zgolj posledica tega, da nekdo po svoji krivdi ni opravil svojih obveznosti na brezplačnem študiju, je zatrdil.

Študij bo tako v bistvu še vedno brezplačen, pri tem pa je dodana tudi varovalka, da se število brezplačnih mest ne sme zmanjšati glede na povprečje preteklih treh let, kar pomeni, da bo brezplačnega študija vse več, je prepričan Pečarič.

S predlogom pa niso zadovoljni v študentskem društvu Iskra, kjer menijo, da ta uvaja šolnine, povečuje obremenitev zaposlenih in poglablja komercializacijo javnih univerz. Iskra je zato za sredo napovedala protest.

Študenti na protestu pričakujejo več tisoč protestnikov
Nova različica predloga zakona o visokem šolstvu po njihovem mnenju ne spreminja ničesar bistvenega. Jaša Lategano meni, da s predlogom "stopamo korak dlje po poti uničenja skupnega dobrega v imenu večanja zasebnega profita". Šolnine predstavljajo mehanizem nadaljnjega izčrpavanja družin, ki bodo morale večji del svojih prihodkov po njegovem prepričanju namenjati za izobraževanje svojih otrok.

Opozoril je, da je določen segment študentov že danes prisiljen plačevati šolnino, z izkoriščanjem tega pa predlog zakona po njegovem mnenju neposredno uvaja mehanizem zaračunavanja šolnine na rednem študiju. Uvedba šolnin bo povzročila razmah plačljivega rednega študija na 1. in 2. stopnji v kar največji možni meri. Z novim zakonom bo črpanje denarja od študentov in njihovih družin bistveno olajšano, sklene Lategano.

Predlog uvaja šolnine so prepričani v Iskri
Študenti bodo na v sredo napovedanem protestu zahtevali umik predloga novega zakona o visokem šolstvu. Pričakujejo več tisoč udeležencev, protest pa bo prva točka poenotenega boja proti razgradnji skupnega dobrega, zato se tiče vseh dijakinj in dijakov, študentk in študentov pa tudi vseh delovnih, upokojenih in brezposelnih ljudi, pravijo v Iskri.

Protest študentov podpira tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki je tudi podpisnik memoranduma, s katerim so na problematičnost tega zakonskega predloga opozorili visokošolski sindikati in predstavniki študentov.

Protestu se pridružujeta tudi Gibanje za trajnostni razvoj Slovenje - TRS in stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije - TRS.

B. V., A. K. K.
Prijavi napako
Komentarji
Anonimni12
# 15.04.2014 ob 16:10
šolnine so nujno potrebne, vendar ne za v naprej, pac pa za nazaj, in sicer, tisti, ki redno pridno dostudirajo so prosti placila, ostali pa dobijo racun za leto zabusavanja!
matori
# 15.04.2014 ob 17:04
Studij mora biti brezplacen za vse - ki v roku koncajo studij,ostali(zabusanti,kot je nekdo napisal)naj pac placajo svojo nesposobnost - nikjer pa nisem zasledil sprememb financiranja pzasebnih fakultet,ki so dane sfinancirane 80% iz prracuna - to bi morali takoj ukiniti,sofinanciranje omogociti le programom,ki jih javno solstvo ne izvaja in bo prihrankov vec kot dovolj
rumalina
# 15.04.2014 ob 15:49
Pikalo bo sam sebi pristrigel peruti...hahaha
johann
# 15.04.2014 ob 20:03
Imam znanca, ki študira v tujini. Vsako leto šolanja ga stane nekaj 1000€. Ker je zelo nadarjen, ga delno financirajo zasebni izobraževalni skladi v tej državi, nekaj pa si zasluži sam. Od VSEH vpisanih študentov v njegov letnik so do sedaj čisto vsi naredili vse letnike, ker nikomur niti na misel ni prišlo, da bi zabušaval ali podaljševal študij (seveda so imeli sprejemne izpite na fakulteto). O vrnitvi v Slovenijo sploh ne razmišlja...
Ob tem je prav smešno gledati naše "študente", stare 30+ let, ki so proti šolninam in ostalim spremembam...
Master s puppet
# 15.04.2014 ob 14:44
...jaz ga ne razumem več tega Pikala. saj navaden folk ve, da brez soglasja ministrstva ne more nihče kar odpreti nek izobraževalni center....pa še vsak bi bil financiran.
Torej je to spet propaganda zaradi propagande?
sonckasta
# 15.04.2014 ob 14:29
Brezpačno šolstvo naj bo za tiste programe, ki jih trg dela v Sloveniji potrebuje. Ostalo naj bo plačljivo. vsako leto pa naj se naredi analiza kateri kader potrebujemo....Imamo preveč stroškov, da bi se to ohranjalo v nedogled, celo za študij, ki v družbi nima nobenih koristi...
matori
# 15.04.2014 ob 17:56
veliki um - vse te tezave bi resili z uvedbo sprejemnih izpitov - vsi pac niso sposobni koncati studija
viljam s - nic proti privat fakultetam,sem pa proti financiranju le teh,ce ne sirijo programov,ki so ze v javnem solstvu - po tvoji logiki,bi morala drzava vsakemu zasebniku dajati subvencije,ker placuje davke - zasebnik se sam odloci ali bo stopil na trg in ponujal izdelke ali storitve - ce ima v startu 80% sredstev za delovanje nepovratnih z strani drzave,mar mislis da je to garant,da bo delal na kvaliteti - ne bo - nasprotno,zato jih financirajmo le 20%,ostalo pa si naj zasluzijo na trgu,tako kot vsak zasebnik,sploh ce upostevamo da imamo 4 fakse za agronomijo,se kar nekaj drugih dupliranih programov - zakaj bi davkoplacevalci to placevali?
Optimist99
# 16.04.2014 ob 03:14
Se javlja večni študent. Mi je "uspelo diplomirati" v 6,5 letih za 4 letni univerzitetni program, od tega sem koristil študentski status 8 let.

Zakaj? Ker ni služb- Če bi diplomiral po 4 in pol, po 5 letih bi bil brezposeln. V tustem času je še obstajala brezplačna možnost vzporednega in zaporednega študija. Diplomiral sem po 6,5 letih. Vmes sem izkoristil eno od variant erazmusa. Kakor večina tudentov danes, za žuranje,, pa tudi malo odrasteš,ko se moraš znajt v tujem okolju, splest socialno mrežo z nule itd. Zadnji dve leti sem iskal službo, pošiljal prošnje. Preko znancev sem uspel najti po dolgem času le študentsko delo. Možnost redne zaposlitve je podobno šali. Sošolci so v tem času, kateri so bili hitri odprli s.p.-je vzeli subvencijo zavoda za mlade podjetnike ali kakorkoli so jim že rekli. Polovica je zaprla firme, ker so bili v glavnem podizvajalci za druga podjetja in ni zneslo več. Zdaj so brezposelni ali pa preko avtorskih. Seveda skoraj nihče nima otrok, se ne poroča, ne kupuje stanovanja. Drugi srečneži, ki so zaposleni, so sedaj srečno zaposleni v podjetjih, dobijo malce več kot minimalca za precej odgovorno delo in da so na poziv 24/7. Nekateri pa imajo srečo, da jim plače zamujajo po 4 mesece, vmes pa živi. Polovica jih je brezposelnih. Smo pa diplomanti ene od tehničnih fakultet Univerze v Ljubljani (pa nismo oblikovalci tekstililij in takšne fore)

Torej. Smo v pizdi. Če smo vlekli status, smo ga vlekli zato da smo preživeli. In da je vlada in ZRSZ umetno prikazoval manjšo brezposelnost.

Predlagam, naj se uvede:
- 80% vseh otrok v generaciji se lahko vpiše v nadaljne izobrazevanje. S tem se naredi filter, ki vbsaj delno izloči manj sposobne in jih napoti v kak drug profil, ki je bolj praktičen
- naj se na koncu leta, študentu pošlje infromativi obračun stroškov. Študij je še vedno zastonj, le zave se koliko je njegov status stal
- enkrat se lahko prepišeš ali enkrat ponavljaš. Velja študij na unverzo kot tudi na višješolskih in raznih privatnih zavodih. Enotna centralna evidenca
- če ponavljaš, plačaš prvo leto pavšal, npr. 1000 ali 2000€, s tem se ne pokrije strošek študija, se pa ob malih plačah v Sloveniji ne izplača več vleči statusa, kakor se zagotovi resnost študenta. Ko nekaj plačaš, si 2x bolj zavzet da ta stvar uspe
- ureditev študentskega dela. V prehodnem času, npr. 4 leta, dvignit obdavčitev do te stopnje, da študentsko delo ni več konkurenčno redni zaposlitvi. Bo marsikateri diplomant dobil delo. Navadni občani pa vsaj možnost zlaganja blaga na police trgovine.
- z uknitvijo študentskega dela, bi se tudi sredstva na ŠOS in ŠOU-ih zmanjšala in število pijavk (ki pridejo iz DOS-a in so pomladki SDS, v glavnem SD). Ene projekte se da izvest z več prostovoljci, delovnih ur, kot pa z $$$ denarjem. Več denarja ne pomeni vedno kvaliteto. v roku 10 let bo morda sodelovanje in vodenje projetov na ŠOU senonim za kakovost, ne pa za ˇ"izobrazevanje za lopove"

Pa še kak drug predlog bi se našel
Branko57
# 15.04.2014 ob 20:55
študentske organizacije spet lažejo študentom za kaj gre pri vsem, novi zakon se ne tiče sploh študentov, nasprotno kot je povedal sam pikalo bo porezal krila funkcionarjem to so ŠOS in ŠOU, ravno to jih najbolj moti in iz tega bodo sedaj nalagali naivne študente, ki bodo prišli protestirat proti samim seboj, da se bodo ŠOS ŠOU še naprej mastili, to seveda ni prvič .
malidelnicar
# 15.04.2014 ob 20:29
Mislim, da gre za hujši problem javnega visokega šolstva. Le-ta še zdaleč ni omejen samo na Slovenijo (podoben problem - nekateri vidiki so že bili lepo omenjeni v komentarjih - se recimo pojavlja v Veliki Britaniji - ki vemo, da je 1000 let pred Slovenijo glede kvalitete a imajo podobne probleme :-) ).

Gre za problem razvrednotenja visokega šolstva in zamenjevanja izobraževalnin nalog visokega šolstva z socialnim inženiringom - beri: z zagotavljanjem socialnega miru, ki si ga s takšnimi politikami kupujejo Vlade na Zahodu. To se je zgodilo predvsem z razvrednotenjem družboslovja in množičnim študijem ne-naravoslovnih ved.

Ker ogromno študiram zgodovino in filozofijo sem se poglabljal tudi v to tematiko. Navsezadnje pa sem po izobrazbi družboslovec.

Drug vidik (ki ga bom tudi opisal v nadaljevanju) pa je velik pomen, ki so ga pridobile tehnične vede v 21. stoletju.

Problem kot ga sam vidim je sledeč: Visoko šolstvo NIKOLI ni bilo namenjeno velikim širokim množicam. Bilo je namennjeno ELITI, najbolj sposobnim. To se morda sliši škandalozno, ampak tako je vedno bilo. Gre za temeljni civilizacijski postulat. Študij je zahteval je velike mentalne napore, s katerimi je kandidat moral dokazati, da si zasluži prejeti visokošolsko priznanje in naslov ter pomen, ki mu s tem v družbi pritiče. Določene ljudi se ni brez razloga klicalo INTELEKTUALCI.Revne šolarje so pogosto sponzorirali meceni in tudi Cerkev. Pogosto pa so študenti še pred 100 leti z velikim odpovedovanjem delali faks.

To se mogoče sliši kruto a ima svojo logiko. Množičnost namreč razvrednoti dosežke tistih, ki izobraževanje končajo. Tako recimo diploma na FDV pač ne pomeni 'baš' veliko. Če berete življenjepise znanih slavnih ljudi (od inženirjev, raziskovalcev, politikov, diplomatov, jezikoslovcev, biologov, zdravnikov, arheologov) ugotovite, da so še manj kot 100 let nazaj, nekako do II. sv. vojne - vsi ki so imeli narejen študij, takoj dobili službo. In ugled, ki službi s tem pritiče. Če si bil inženir, si hitro prišel v razvojne oddelke firm. Isto če si končal medicino - hitro zdravstvo, kariera. Če si končal pravo (!!!) si se lahko zaposlil v pravnih, odvetniških pisarnah.Če si končal družboslovne vede si hitro lahko šel raziskovat kakšna družbena vprašanja na razne inštitute, če si končal politične vede, te je čakalo odgovorno mesto v Vladi, diplomaciji, podjetjih.

Takrat sta namreč bila težavnost in pomen tehničnih in družboslovnih ved enaka. Ni mogel biti vsak inženir, in ni vsak kar tako znal tujega jezika, ali morda imel poglobljeno specialno znanje o ... antropologiji ali zgodovini. In vsi ti šolani ljudje so takrat zato bili spoštovani GOSODJE. Četudi so bili mladi.

Potem pa se je po II.WW začel dvojen proces: spričo hladne vojne pa tudi nato po propadu blokovske delitve je začela napredovati tehnologija in pomen le-te (aviacija, radio in televizija, internet!!!, napredni materiali, napredni električn sistemi). Ljudje so postali malce bolj razgledani in nekatera znanja omejena na družboslovje so postala po malem dostopna povprečnemu človeku (jeziki, tudi osnove prava, še posebej pa ekonomije).

In konec 20. stoletja smo prišli smo v situacijo, ko inženir sam sebe lahko nauči osnove jezikoslovja, zgodovine, medtem ko družboslovec ne more sebe naučiti osnov inženirstva. In postane manj uporaben za družbo.

Rešitev je: povrniti sloves visokemu študiju predvsem preko tega da se povrne pomen družboslovju. Ergo: potrebno je prenehati z tretiranjem višjega šolstva kot socialnega korektiva.

Logični ukrepi ki izhajajo iz tega:
- drastično zmanjšanje deleža vpisnih mest na družboslovnih fakultetah
- uvedba sprejemnih izpitov na vse fakultete
- drastično težji načini študija na družboslovju, ki se morajo po zahtevanem mentalnem vložku približani tehničnim vedam
- promocija kritčnega mišljenja v družboslovju z navezavo na bogato duhovno tradicijo pred 20. stoletjem (20. stolejte dejansko v družboslovju ni generiralo nobenih omembe vrednih prebojnih misli)

To je edina pot, da Zahod reši visoko šolstvo. Sam sem kot diplomant FDVja bil priči trenutnemu stanju in situacija je (verjemite mi): KATASTROFALNA in tako ZAVOŽENA, da se jo bo popravljajo najmanj 30-50 let.
matori
# 15.04.2014 ob 19:19
minnaema - v bistvu sta obadva strokovnjaka na svojem podrocju - kar se plac tice,pa je moje mnenje da imamo vsi prenizke,od delavcev,do doktorjev - sparat se da na nepotrebnih delovnih mestih(agencije,sveti),ki ne prinasajo prav nobene koristi - kar se pa tice managerjev v drzavnih druzbah,pa obvezno uvesti variabilni del place,ki mora biti odvisen od uspeha podjetja - verjemi denarja kot pecka
raven_
# 15.04.2014 ob 16:41
poceni PR ker itak vejo da vlada pada.
RamK
# 15.04.2014 ob 15:50
Hm, jaz za (prvo) dodiplomsko izobraževanje nisem rabil nič plačati oz. ne šolnine (razne vpisnine, testiranje indeksa...).
Kdo je pri nas študent-plačnik?
brooko
# 15.04.2014 ob 23:11
@ viljams (in @minnaema): tole s plačami si pa dajmo malo razjasnit. Sem visokošolski učitelj, na delovnem mestu docent z nepolno zaposlitvijo. Moja bruto plača je ok. 2300 EUR. Od kod, viljam, torej tvojih 8000? Tistih (namreč rednih profesorjev) ni tako veliko, kot bi radi prikazali, veste?
korenc
# 15.04.2014 ob 20:17
človk naj vrne 1,4milj.
ZETAC
# 15.04.2014 ob 21:48
Študij bo tako v bistvu še vedno brezplačen,....floskule o brezplačnosti, v vsakem primeru mora šolanje nekdo plačati, sicer pa v povprečju traja študij pri nas predolgo in bi bilo potrebno uvesti šolnine za tiste, ki po lastni krivdi ne opravljajo redno študijskih obveznosti. Naj mi kdo pove, v kateri evropski državi imajo študentje še toliko ugodnosti zaradi statusa študenta kot pri nas.
viljam_s
# 15.04.2014 ob 19:22
Spet nebuloze. Profesroji, ki imajo 8000 € bruto 2 plačo (toliko kot je strošek delodajalca) nimajo slaboh plač in so primerljive z zahodom. Prav tako večina delavcev. To kažejo ekonomski podatki, da je naša delavna sila približno samo 10 do 15% cenejša kot v Nemčiji ali Avstriji za primerljiva delavna mesta.
Problem je v tem, ker država pobere prevelike davke. NI problem v delodajalcih - problem je v lakomni državi.
bee
# 15.04.2014 ob 17:59
VELIKI UM: Jah, saj je tudi to ena iz med možnosti, ampak potem bi spet država vse nadzorovala. Pa ne izobražujejo se vsi, zato da bojo delali v Sloveniji. Trenutno je ravno zaradi tega problem v zdravstvu, saj so 4 leta nazaj močno povečali vpis na medicinsko fakulteto, sedaj pa je že preveč zdravnikov in ta velika generacija sploh še končala ni faksa! Nek nadzor že mora bit, mogoče tako da na naravoslovnih fakultetah ponudijo več brezplačnih mest, na družboslovnih pa občutno manj. No, razdelitev verjetno ne more bit tako črno bela, ampak nekaj v tem smislu….
Ceriš
# 15.04.2014 ob 17:40
Šolnine naj se uvedejo za vse, za tiste, ki jih
ne zmorejo, se naj uvede kreditiranje, tistim,
ki uspešno končajo študij s predpisanimi odstopanji,
pa se naj vplačane šolnine vrnejo,kar bi bil edini
stimulans za uspešnost študija.
Master s puppet
# 16.04.2014 ob 08:06
Optimist 99, razumem kaj praviš, ker smo tudi ostali, ki smo diplomirali po letu 91 bili v k. in o stalnih službah smo sanjali medtem ko smo delali kar se je dalo dobit za delat.
Naših takratnih služb ni bilo, ker so študenti delali vse za đabe. Bilo je obdobje, kar nekaj let po letu 91, ko se ni splačalo biti v službi, ker je prišel študentek, opravil pol tvojega dela, bil pa plačan več kot ti sam.
Ko študentje omenijo, da študentski morajo bit, ok.....danes je lažje, ker njihova ura je nikakva, delodajalci pa to izkoriščajo.
Poskusili so tudi narediti reformo okoli tega, ampak veš koliko pijavk je pol piskalo.

Zato kadarkoli bo stavka študentov, ne pridem zraven. Ker se borijo za kratkoročni učinek, po končanem šolanju so pa v riti.
lopat12
# 15.04.2014 ob 23:55
imam prijatelja, ki zakljucuje zadnji letnik faksa. vse letnike do sedaj je opravil brez problemov. studira redno, redno obiskuje faks. za ta faks je moral opravljati tudi sprejemne izpite. ce bi moral za ta faks placati solnino, se nikoli nebi mogel vpisati. ker je v tej gnili drzavi tako, da je njegova mama izgubila sluzbo, oce pa ima 600 eurov na mesec. vzporedno s studijem tudi dela, da se lahko sam prezivi in si placuje najemnino za stanovanje (studij namrec zahteva, da je vecino casa na faksu - tudi ob vikendih, starsi pa so doma izven ljubljane). tko da prosim, ne mi srat o tem kako nic vec ni zastonj in blablabla. zakaj bi bil studij privilegij bogatih?? strinjam se, pa da za vsak dodaten letnik dobis racun.
VELIKI UM
# 15.04.2014 ob 17:45
Ne močno se motite, noben ne sme plačati za svojo nesposobnost, nekateri se tudi trudijo vendar jim ne uspe, ne moremo tudi teh kaznovati. Stvar se bi rešilo na preprost in pravičen način, najprej naj se uskladi težavnost med poklicno in splošno maturo, nato pa naj se močno zniža število vpisnih mest na fakultetah (odvisno od potrebe po kadru in številu študentov, ki faksa ne konča).
bee
# 15.04.2014 ob 17:39
Js ne podpiram zakona. Pa ne zato, ker bo več študentov moralo plačevati. S tem se popolnoma strinjam, saj podpiram kvaliteto pred kvantiteto študentov. Neako upam, da če bo univerza dobila več denarja, bo tudi zmožna izboljšati kvaliteto študija. Nikakor pa se ne strinjam s sistemom, da lahko enkrat študiraš zastonj, potem pa ne več. V Sloveniji so namreč poklici, kjer je zahtevana dvojna izobrazba (npr. maksilofacialni kirurg), pa s tem se zavira ljudi ki so željni znanja. Poleg tega se je zelo težko pri 18ih letih odločiti za diplomo in prihodnostjo…včasih pač nekdo mora menjat faks! Plačevati bi morali padalci in tisti z nižjim povprečjem (razvila bi se zdrava tekmovalnost). Prav tako bi npr. lahko plačevali tisti, ki so vpisani na faks in ne hodijo na obvezne vaje/predavanja, razen če se ne izpišejo -> izgubijo status študenta! Rešili bi se fiktivno vpisanih študentov. Ogromno predlogov bi se še lahko spomnila, ki bi vsi bili boljši od sedanjega.
Bendit
# 16.04.2014 ob 16:10
@ viljem

Ti si pomesal viljamovke in tepke.... Javne storitve kot so solstvo, policija itd so enako dostopne za VSE drzavljane samo ce so v javni in ne zasebni lasti, pri zasebni lasti je odlocilni faktor profit.
Bendit
# 16.04.2014 ob 16:08
Pikalo, pojm tajkunizma v solstvu gre take izjavlat. Nsjprej njemu pristrizt peruti in v zapor z njim.
world citizen
# 16.04.2014 ob 13:21
Dejstvo je, da otrok ni in da so nekaj let nazaj že v gimnazijo sprejemali otroke z zadostnim uspehom v osnovni šoli - kar je pripeljalo do tega, da je temu primerna tudi univerzitetna izobrazba (gorgonzole, bolognese...) - praktičnega znanja je malo, univerze pa so že od nekdaj pojem premožnejših slojev - za reveže - tiste res redke, ki so študirali in garali še v službah, v najemninah je bil dokončani študij vrh...s katerega so prej ko slej pocepali v praktičnem življenju, saj so v službah od vedno že malo premožnejši, malo sicer manj izobraženi - vsekakor pa bolj "sposobni", da še jaz malo pokomentiram tole slovensko inteligenco, pa ne mi s FDV ji in podobnimi jajci, ker se takoj spomnim na Lukšiča in blaginjo v državi pa moram na sekretariat za notranje zadeve poslat faks - takoj... mislim na WC...pa lep dan vsej gnadi gosposki še naprej...
Ribiič
# 16.04.2014 ob 12:26
Visokošolski zakon, ki ga piše nekdo iz FDV-ja, ne mroe biti dober, ker še naprej priviligira visokošolsko mafijo, ki izčrpava Slovenijo.
Valuk_
# 16.04.2014 ob 09:30
Mislim, da je predlog dober.

Študentje pa itak ne želijo ničesar spremeniti. So že pravi zaviralec razvoja.
Imre
# 16.04.2014 ob 01:04
ŠOS in ŠOU pa sta še 10x hujša, kot naši politiki!
Animl
# 16.04.2014 ob 00:31
Študijski programi se ne bi smeli spreminjati kar tako...

Recimo poklic inženirja se je v zadnjih 10-20 letih 3 krat spremenil.. To ni dobro za inženirsko stroko in za razvoj..
Animl
# 16.04.2014 ob 00:29
Zakon bi moral onemogočit INBREEDING na univerzah oziroma fakultetah..

Nekdo ki diplomira na LJ univerzi, ne bi smel na podiplomca na LJ univerzo.. oziroma se neposredno zaposlit na isti univerzi..
izo
# 15.04.2014 ob 20:42
@ viljam:

ja, plačljiv študij bo rešil vse. se pravi podpiraš idejo, da naj imajo možnost študija samo tisti z debelimi denarnicami. ker potem ne bo korupcije..
problem pri nas z visokim šolstvom je samo dvoje:
-študentsko delo in vaške univerze, ki so namenjene samo talat naslove "pobratenim" direktorjem, županom in dekanom. za denar seveda..
poštimat, da bo študent študiral, in da bo dobil prakso v okviru svojega študija in da bo ob prejetju diplome za podjetje pridobitev, ne pa kao napota, kakor je percepcije sedaj. tudi štduij se ne da več izrabljat, kot zna vsak trobit za šankom, imaš možnost enega ponavljanje, in to je to, nobenega statusa več, vse je točkovano ipd.
za naš izrodek (št, delo) na trgu dela še ni noben vlada skušala odpravit, pa vsi vemo, kje so problem, in da bi treba zdavnja že zrezat servise ipd. ampak očitno še vedno obrnjajo dovolj denarja (beri nekaj miljard letno), da se steče tudi politikom, da so tiho.
ampak kaj bi o tem..
Pjanc
# 16.04.2014 ob 10:36
Na protest gredo filofaks, FDV, ekonomska, upravna in še kakšna družboslovna fakulteta. Kje pa imajo recimo strojniki čas stavkat ali pa kak drug resen faks? Vedno se pritožujejo samo družboslovci.

Problem pri nas je, da pri vseh zgoraj naštetih fakultetah hitro prideš do diplome, ki pa ne šteje kaj dosti saj ni zaposlitve. Zato gre večina teh še naprej, na magisterij, medtem ko bi po pravem morali državi službo že plačevati davek. Tako pač je...

Za vse je delo, samo potem taki, ki imajo narejen magisterij ali celo doktorat iz FDV-ja ne želijo delati za male pare,ker imajo '7' ali celo '8' stopnjo... Cje...
Imre
# 16.04.2014 ob 01:02
Mali delničar podpis.

Dodal bi le to, da je od omejitvi družboslovnega študija nujno potrebno zagnati raziskovalni družboslovni sektor, ki bi vsaj malo posrkal to maso kadrov, ki je na voljo. Še vedno pa je družboslovnih kadrov, dovolj za nadaljnih 30-40 let, brez, da se v tem času izšola en sam družboslovni diplomant!
To sem žal občutil tudi sam. Seveda pa do prebojnih idej niti ne more priti, saj si ob razmišljanju izven utečenih okvirjev takoj ožigosan in napaden z vseh strani. Ostane le da se podrediš in z drugimi tuliš v luno, ali pa da si tiho in pozabiš na vse skupaj, če seveda želiš mirno življenje.
viljam_s
# 15.04.2014 ob 17:38
Torej poglejmo kakšno pervertirano logiko imajo socialisti. Privatniki vi samo polnite državno blagajno. Ampak bog ne daj da bi si domišljali, da imaste ENAKOVREDNO pravico do participacije pri državnem denarju.
Še več, mi vam bomo denar vzeli in s tem denarjem bomo vam tvorili nelojalno konkurenco tako, da nimate šans razmišljati o kakršnemkoli privatništvu v okviru šolstva, zdravstva, pokojninskih zavarovanj, oziroma bolj ali manj vsega kar ni gostilništvo, avtomehaničnost, frizerstvo in kar je še tega drobiža. Tam ste lahko privatniki - pri stvareh kjer se pa rolajo miljarde pa bolje da vas ni.
Zato pa gre vse v franže.
minnaema
# 15.04.2014 ob 18:48
Oprostite direktnosti gospodje profesorji na fakultetah imajo tako zelo visoke plače in dodatke
skoraj egalitarno zdravnikom, pa je le razlika, če študent pade na izpitu s tem še NI katastrofa,
medtem, če umrje pacient-se še vedno najdejo sinergije med enakimi pa smo tam ob pomisleku, da je potrebno tudi ta velikim znižati osebni dohodek a kdo se še na takšne okoliščine strinja - nobeden a je potrebno šparati tudi pri velikih porabnikih pri plačah in pri abundancah drugih sort in oblik-ni mogoče več postavljati vse navedeno latence, temveč so potrebni kontinuirano "aksiomski hodi" tudi zato, ker smo pred Zakoni vsi enaki in če je treba šparati to velja za vse NE le za nekatere in Lp
viljam_s
# 15.04.2014 ob 17:32
Jaz res ne vem zakaj se ljudje toliko pritožujejo čez zasebne fakultete. Poglejte država je vreča denarja v katero prispevamo VSI. Po tej logiki moramo imeti do tega denarja VSI ENAKE enake možnosti dostopa - tako privatne kot državne fakultete. Nenazadnje tudi lastniki privat faksov in ljudje ki se sploh ne šolajo ali se šolajo kje drugje plačujejo v to isto blagajno. Zakaj potem taka gonja proti JAVNIM FAKULTETAM v privat lastništvu??? Tudi oni imajo ENAKO pravico kandidirati za ta denar - sej tudi sami prispevajo v isto vrečo. Ne razumem koncepta, da lahko država DISKRIMINIRA proti privatniku samo zato, ker je privatnik in da ima druga državna inštitucija kar PRIVILEGIJ??? Kljub temu, da ta isti privatnik POLNI ENO državno malho.
Kazalo