Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 40 glasov Ocenite to novico!
Študenti
Z uvedbo šolnin v javnem šolstvu naj bi država skušala dodatno iztisniti denar iz žepov davkoplačevalcev. Foto: BoBo
       Zahtevamo, da zakon jasno zagotovi prebivalcem RS pravico do brezplačnega visokošolskega izobraževanja na prvi in drugi bolonjski stopnji. Plačevanje študija mora biti omejeno na tiste, ki so že izkoristili pravico do brezplačnega visokošolskega izobraževanja. Nasprotujemo tudi temu, da bi javni in koncesionirani visokošolski zavodi svoje osnovne dejavnosti financirali neposredno iz šolnin, saj bi to spodbujalo komercializacijo študijskega procesa in bi vodilo v nenadzorovano privatizacijo javnih univerz. Šolnine naj ob zagotavljanju polnega financiranja visokega šolstva zaračuna država, in sicer v višini, ki jo na predlog pristojnega ministrstva določi Svet RS za študentska vprašanja. S tem se zagotovi, da je edini cilj visokošolskih zavodov kakovostno izvajanje javne službe, študijski programi so stabilno financirani in transparentno plačani le enkrat. Zahtevamo tudi, da se sistemsko zagotovi možnost brezplačnega vzporednega in zaporednega študija za najboljše študente ter brezplačnega študija za najboljše tuje študente.       
 Ena od zahtev v memorandumu o predlogu Zakona o visokem šolstvu
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo ni imel posluha za zahteve študentov, o katerih so se poenotili na precej obiskanih skupščinah. Foto: BoBo

Dodaj v

Študentje: O razgradnji socialne države zaradi večanja dobičkov se ne bomo pogajali

16. aprila napovedujejo protest proti uvedbi šolnin
5. marec 2014 ob 12:16,
zadnji poseg: 5. marec 2014 ob 13:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Zgodovinski paradoks je, da si je ravno stranka, ki se kiti z rdečim perjem, naložila to zgodovinsko breme, da bo ona tista, ki bo uvedla šolnine. To bi radi preprečili," je glede nestrinjanja z visokošolskim zakonom povedal sociolog Gorazd Kovačič.

Visokošolski sindikat Slovenije, SVIZ, sindikat Vir ter neodvisni sindikat delavcev ljubljanske univerze so s študentskim svetom ljubljanske univerze, študentskim društvom Iskra in zvezo društev pedagoških delavcev spisali memorandum o predlogu novega zakona o visokem šolstvu, ki mu nasprotujejo predvsem v delu, ki uvaja šolnine v javnem izobraževanju.

"Ena posledica bo ta, da bo študij postal težje dostopen tistim, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Uvedba šolnin pa bo na daljši rok močno poglobila razslojevanje prebivalstva v Sloveniji," je še povedal sociolog ter predstavnik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič in dodal, da bo zakon slovenske družine bolj udaril po žepu kot nepremičninski zakon.

Po njegovih besedah bi bilo najbolje, če bi predlog zakona umaknili, ker ni nastal na podlagi nekih analiz, temveč je neka lepljenka, katere glavno vodilo je dobiti čim več denarja iz študentskih žepov.

Opozoril je še, da minister za izobraževanje Jernej Pikalo že nekaj časa naokoli razlaga, da je novi visokošolski zakon usklajen s socialni partnerji, kar po Kovačičevih besedah ni res, temveč naj bi se z njo strinjal le univerzitetni menedžment, ki bi s šolninami krpal finančno luknjo, saj je visoko šolstvo s proračunskimi rezi postalo še bolj podhranjeno.

Ministrstvo brez posluha za študente
Predstavnik študentskega društva Iskra Mladen Zobec pa je povedal, da so se študentje na fakultetnih skupščinah soglasno izrekli proti zakonu in napovedali proteste. Ob tem so zahtevali tudi podaljšanje javne razprave, ki jo je ministrstvo prekinilo in je nato prišlo do zatišja, saj naj bi ministrstvo v skladu z javno razpravo zakon popravilo.

"Danes imamo pred seboj zakon, v katerem ne samo, da ni upoštevano nobeno opozorilo študentov, temveč se škodljivi aspekti zakona na vseh ključnih mestih celo zaostrujejo," je poudaril Zobec. Šolnine pa po mnenju Iskre prenašajo breme financiranja javnih storitev na študente in njihove družine.

Predstavniki študentskega gibanja Iskra pa vse tudi pozivajo, naj se jim pridružijo na protestu proti "asocialnemu" zakonu, ki naj bi potekal 16. aprila.

"O šolninah se ne bomo pogajali. O razgradnji socialne države v namen večanja zasebnih dobičkov se ne bomo pogajali," je razložil Zobec.

Kaj je zapisano v memorandumu?
"Kaže, da je temeljna usmeritev predloga zakona kratkoročno reševanje finančne podhranjenosti visokega šolstva s širitvijo šolnin, in sicer na način, ki očitno vodi v socialno segregacijo in nižanje kakovosti študija," je zapisano v memorandumu.

Vsi podpisniki memoranduma so tudi opozorili, da so v javni obravnavi osnutka novega visokošolskega zakona in na pogajanjih ministrstvu večkrat podali jasno argumentirane kritike, zahteve in predloge za izboljšanje zakona, vendar ministrstvo njihovih ključnih pripomb ni upoštevalo.

"Trenutni predlog zakona je tako neusklajen s socialnimi partnerji in je za nas nesprejemljiv. Opozarjamo Vlado RS in vladno koalicijo, da bosta odgovorni za vrsto hudih sistemskih anomalij, ki jih bo zakon povzročil," tudi opozarjajo podpisniki memoranduma, ki tudi zahtevajo dvig izhodiščnega obsega javnega financiranja visokega šolstva na takšno raven, da bo javni visokošolski sistem lahko kakovostno deloval in se mu ne bo treba v nuji po preživetju obračati na trg.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
Mateo
# 05.03.2014 ob 13:04
Veliko študentov danes vleče študij. Minimalna šolnina je potrebna, da bi odvračala od visenja na faksu. Prav pa je, da se ugotavlja tudi kakovost predavateljev.
sirob
# 05.03.2014 ob 13:14
A ne bi bilo zelo prav, da bi osnutek zakona v branje dobila tudi vsa zainteresirana javnost. Predlagam, da ob tovrstnih člankih "prilimate" tudi link do dotičnega čtiva. In kdor ima interes, naj se poglobi v materijo.
Nikec3
# 05.03.2014 ob 13:13
RTV, lahko bi tudi napisali, kaj novosti v zakonu prinašajo.
kapljač
# 05.03.2014 ob 12:48
Moram žal pomislit, da Bratuškova res ne ve , kaj se v državi dogaja. Oziroma je ta pomislek namerno izzvan, ker je blažja oblika -nič vedeti, kot vedeti nekaj za , "kar moraš bit žeht kot mat kurja", da se sploh lotiš
Mefisto
# 05.03.2014 ob 13:28
Novinarji bi morali začeti ločevati med študenti in študentskimi organizacijami (= večnimi študenti).
TineB
# 05.03.2014 ob 13:49
In če bi s fakultet prihajali (saj s kar nekaj jih že) kasdri, ki si diplome res zaslužijo, bi bili tudi precej bolj zaposljivi in bolj cenjeni in plačani kot pa ta neskončna armada "izšolanih" diplomirancev.

Da ne omenjam tega, da se študij tako masovno izvaja in prakticira zato, da
a) fakultete dobijo denar in zaposlijo vse svoje ljudi
b) da čim več mladine dobi status študenta in tako poceni kosilo ter (še vedno za delodajalce privlačen) status na trgu dela (študentsko delo)
Če se pa v tem obdobju celo še kdo izšola in česa nauči, pa še toliko bolje, kajne.

A sistem je danes tak, da je sam sebi namen in da sam sebe gor drži - ne pa da počen to, za kar je mišljen.

Pri nas je visokošolski študij (in ustanove, ki ga izvajajo) pač socialna mašinerija: tako za študente kot za zaposlene na fakultetah. Ker imaš tudi tono asistentov, docentov, učiteljev, profesorjev, ki si NIKAKOR tega naziva ne zaslužijo in tudi zaposlitve na fakulteti ne.
ti_si_nula
# 05.03.2014 ob 13:29
Na faksih mrgoli prfoksov, ki niso za nobeno rabo (pa ne govorim na pamet!), zakaj oni nikomur za svoje znanje, pravzaprav neznanje ne odgovarjajo? Za predavatelje bi morali uvesti obvezno obnovljanje pridobljenega naziva (ne glede na titulo ali je profesor, docent, asistent) in znanja, ki ga podajajo. Pa presojevalci morajo biti zunanji, neodvisni....če bodo "sodniki" iz istega faksa, kakor so kandidati, ne bomo naredili nič - po faksih se ve, da drug drugemu podpirajo stolčke, da ja ne bi kdo prišel nov ali da ne bi kdo, ki podpira meglo/lenobo odšel.

Marš s takšno plebejsko logiko!
mumford
# 05.03.2014 ob 13:02
edino pravilno
carlos_carlos
# 05.03.2014 ob 14:14
tine B, nori znanstvenik

zgleda, da ta tvoja kadrovska trenutno ne zaseda.

V glavnem na razpise se prijavlja vse živo, ker je vse živo na razpolago. Od teh se zagotovo najdejo takšni, ki so pridni, marljivi, hitro priučijo manjke, ki jih je naredil šolski sistem.

Rešitev na področju na tem področju pa je enostavna. Problema se je potrebno lotiti celostno, ga poenostaviti itd. Sama uvedba šolnin še bo naredila večjo zmedo, pravih vzrokov za težave ne bo odpravila. Tipično naše.

1. Prav je, da ljudje delajo tisto, kar jim je v veselje. Ne pa se podrejajo takšnim nebulozam, kot je npr. trg dela. Trg dela potrebuje vsakih nekaj let kaj drugega. Ljudje pa povečini izbirajo poklic, ki jih veseli za daljši čas.
2.Samo samouresničen človek lahko dobro dela oz. boljše. Nekdo, ki študira/kasneje dela nekaj, kar mu ni v veselje, je vedno siten, nezadovoljen, nezainteresiran, bolan, psihično labilen. Pa je lahko v deficitarnem poklicu. Samo kaj to pomaga. Plačo ima, to je pa tudi vse.
3. Državo, ministrstvo za šolstvo, druga ministrstva, službe, agencije imamo da delajo politiko na tem področju, strategije, da ocenijo trende itd... in na osnovi tega sprejmejo neki konkretni operativni plan, ki ga potem uresničijo. Ne pa nekih ad hoc rešitev, ki ne vodijo nikamor. Pač če ne rabiš 300 etnologov ne razpišeš v petih letih 300 mest itd....
Nori znanstvenik
# 05.03.2014 ob 13:44
@assange
Pri nas imamo vse več brezposelnih šolanih butlov, ki so študirali kar jim je bilo všeč, ker je pač zastonj. Ker ne dobijo služb delajo bolonjske magisterije, ker so pač zastonj.
Sicer pa šolnine sploh ne bi bile problem, če bi se sočasno uvedle tudi štipendije, ki bi strošek šolnin pokrile. Bi pa potem moral tudi kdo odgovarjati, če bi podelil vsako leto čez 1000 šolnin za študije, kjer potrebujemo letno 200 diplomantov. Saj bi se dalo razumet, da bi ob velikem interesu podelili npr. 300 štipendij, ampak na naših univerzah so omejitve zastonjskih vpisov marsikje absurdno visoke.
Bistvo je v tem, da trenutni sistem omejevanja vpisov pač ne funkcionira in tudi nikoli ne bo, ker je želja nekoristnih visokošolskih programov po preživetju pač močnejša od interesov naroda.
TineB
# 05.03.2014 ob 13:43
1. fakultete bi morale SAME določati kriterije, na podlagi katerih bi vpisovale študente: torej spet uvedba SPREJEMNIH IZPITOV, ki bi bili glavni kriterij za vpis, potem šele matura in splošni učni uspeh - tako bi fakultete izbrale študente, ki so primerni za študij tam

2. uvesti je treba šolnine in sicer na tak način, da spodbujajo študij v rokih - torej da si s šolnino "kaznovan", če ne opraviš letnika oz izpitov v predvidenih minimalnih rokih ... lahko tudi progresivne šolnine oz popusti na šolnine: da tisti, ki že v prvih rokih opravijo vse obveznosti, potem plačajo manj itd ... lahko tudi višina šolnine glede na uspeh - boljši plačajo manj

3. za dobre študente - ne glede na socialni status - je potrebno uvesti dobre štipendije

Edino tako se bo lahko zagotavljajo POZITIVNO SELEKCIJO.

Slabši študentje bodo pač plačevali več, ne dobili štipendij itd. In ločevalo se bo torej po SPOSOBNOSTI in ne po socialnem statusu. Saj ravno to je fora, mar ne.
MarcoQ
# 05.03.2014 ob 14:06
Naj uvedejo šolnine 1000€ na leto, država pa naj za uspešno opravljeno maturo vsakemu podari bon za 5000€, tako da lahko vsi ki to želijo brezplačno dokončajo dve stopnji.
Pa bomo potem videli, koliko bo tistih, ki v nedogled študirajo, ponavljajo, se prepisujejo itd.
TineB
# 05.03.2014 ob 13:57
@vonbongo

Ja, plačati bo moral več oziroma se bolj potruditi. Neka spodbuda za dobro delo in rezultate mora biti. In motivacija. Se bo pač vsak trudil, da bo še boljši in ne le dober. Saj to je fora nejvišje stopnje izobraževanja: da se tam ustvarja intelektualno smetano, ne pa da vsako telo lahko tam visi.

Kaj je narobe npr s kvalitetnosrednješolsko izobrazbo in potem raznimi specializanskimi izobraževanji? Če zunaj to funkcionira, bi pri nas lahko tudi. A pri nas so že srednje šole za en d..., ker proizvajajo same piflarje - torej učenčke, ki v povprečju najbolje obvladajo le faktografsko znanje.

Če bi imeli kvalitetne poklicne in strokovne srednje šole, bi že tam otroci dobili dovolj znanja, da bi bili zaposljivi. Ker če niso, je to potem velik FAIL srednješolskega izobraževanja. In zato se potem vse pošilja na gimanzije in potem na fakse, češ da bo potem vse bolje in ljudje bolj pametni in sposobni.

Saj vidim, kaj naše šolstvo producira. Sedim v komisiji, ki nove kadre na firmi izbira, in vidim, kak folk vse se prijavlja. Folk, ki se totalno precenjuje. Ker mu nihče ne reče, da pač ni dovolj dober - vsej formalni izobrazbi navkljub. In potem treščijo na realna tla, ko iščejo zaposlitev. Ko se izkaže, da so le eni izmed mnogih podobnih ... povprečnih, neposebnih, totalno zamenljivih.
g3nius.
# 05.03.2014 ob 16:52
Res ne vem kaj eni govorite o večnih študentih, ker to sedaj ni več mogoče. Sem študent in nekateri moji kolegi pavzirajo ( Nimajo statusa študenta in vseh pravic, ki pridejo zraven) in delajo manjkajoče izpite, da se bodo lahko vpisali v višji letnik. Ne moreš delat preko servisa, nimaš bonov, zavarovanje si plačujejo.

Danes imaš za 3 letnike študija, 4 leta časa.
TineB
# 05.03.2014 ob 15:27
Bi pa še rd tukaj nekaj o sociali in socialni državi rekel ... Ko se že menogi na to radi sklicujejo ves čas.

Treba je imeti prioritete - po kavlitativnih in ne kvanitiativnih kriterijih. Torej: naprej mora socialna država poskrbeti za tiste, ki niso sposobni sami priti do dohodka: torej invalidi, hendikepirani, hudo kronično bolni in onemogli ostareli. Vsem ostalim pa omogočit - brez omejitev in brez birokratskih ovir - možnost zaslužka: tudi npr upokojencem, brezposlnim, zaposlenim v njihovem prostem času itd.

In ko socialna država s sredstvi in sistemom poskrbi, da so preskrbljeni, da lahko dostojno živijo tisti najbolj ogroženi (invalidi, hendikepirani, onemogli ostareli, kronično bolni), potem, ČE KAJ DENARJA OSTANE, lahko financira in podpira tudi druge skupine.

Zdaj se pa denar za socialo namenja tako, da se (nižjemu) srednjemu sloju (četudi gre za delovno sposobne osebke!!!!) povišuje standard z raznimi olajšavami in subvencijami - in potem tisti najbolj ogroženi, ki res ne morejo sami služiti denarja, dobijo piškavih €300 na mesec, s kterimi pač NE MOREJO preživeti.

To pač ni socilan država, to je populistična država, ki pač daje bonbončke večjemu številu potencialnih volivcev ... ne pa tistim, ki res pomoč potrebujejo.

Po vrsti bi bilo treba iti ... In pač več ko je denarja od gospodarstva v proračunu, več si lahko od socialne države obetajo tudi tisti, ki so delovno sposobni (in njihove družine). Drugače pač ne. Subvencioniranje kar povprek - četudi denarja za to ni - je dolgoročno samomorilsko za državo in družbo.

In ta "sociala" na področju terciarnega izobraževanja - kot jo imamo sedaj - je točno tak primer podeljevanja bonbončkov v zameno za glasove. Privilegiji tistim, ki jih ne potrebujejo. Tisti, ki pa jih, pa naj se znajedejo s €300 na mesec - invalidni, kronično bolni, onemogli ostareli, hendikepirani ... pa še to dobijo, če nimajo premoženja ... če ga imajo, ne dobijo nič ali pa morajo dediči vračati državi to "pomoč".
Koliko nekdanjih študentov oz njihovih dedičev ter bivših otrok, ki so imeli subvencioniran vrtec ... in nekdanjih najemnikov socialnih stanovanj je moralo državi kaj kdaj vrniti - npr iz dediščine? Nič.

Meni se zdi to ogabno - kdo mora pomč vračati in kdo ne. Država krade denar revnim in bolnim starkam in starcem (ter njihovim potomcem), da lahko zalaga riti študentarije, delovno aktivnih mladih staršev in večini upokojencev, ki so v večini še vedno na boljšem kot prej omenjena skupina res pomoči potrebnih.

Meni se te "prioritete", po katerih trenutna socialna država v SLO funkcionira, GABIJO. Ker se zalaga s "socialo" tiste, ki tega ne potrebujejo nujno. Tisti, ki pa nujno potrebujejo pa dobijo absloutno premalo za preživetje oz če že, morajo potem vrniti. Go figure!
carlos_carlos
# 05.03.2014 ob 13:38
mateo

potrebna so delovna mesta, ki bodo folk odvrnila od brez veznega visenja na faxu. Ne pa šolnine. Zakaj bi bili vsi študentje kaznovani s šolninami zaradi nesposobnosti naše države, da zagotovi delovna mesta in po drugi strani da razpiše toliko študijskih mest, da jih bo zadosti za tiste, ki hočejo študirati....
Belief
# 05.03.2014 ob 13:04
upam, da je do danes mladina že postala toliko psihično stabilna, da ne bodo spet metali granitne kocke v Parlament

uporabite raje jajca, potem samo gasilci operejo in je stvar rešena
Zgodovinar_666
# 05.03.2014 ob 16:57
A je kaj čudnega, da so študentje v Sloveniji tako pasivni, če je pa največ kar znajo dati od sebe to, da zahtevajo socializem?

Namesto, da bi mladi zahtevali trg, tržno ekonomijo, razbitje monopolov, enake priložnosti za vse, raje zagovarjajo socialistično uravnilovko, monopole in visoke davke. Potem se pa čudite, ker ni novih služb in smo vsi vedno bolj revni.
Lovec
# 05.03.2014 ob 15:07
Tine B

Imaš prav.

Negativna selekcija je pri nas dobila ustavno pravico.
carlos_carlos
# 05.03.2014 ob 14:41
tine

super ne. Dekle in hlapci. Danes smo na drugi strani ekstrema. Otročaji imajo vse. Zlate žlice in playstatione. Samo delovnih navad ne, ne znajo se socializirati in prepuščeni so enim vzgojiteljicam po vrtcih... Čudaki. Ampak kaj ne bodo čudaki, če se pa njihovi starši ganjajo po službah po 10 ur dnevno vsaki, potem še pa tisti z malo višjimi dohodki po 2 uri po BTC-ju..... Še 40 let nazaj je bilo dovolj, da je moški delal za celo familijo. Vsaj v razvitih državah. Potem pa pride ta nateg z emancipacijo....

Izobraževanje

beri moj predhodni post. Državne institucije imamo zato, da na vsaj srednji rok splanirajo, koliko rabimo posameznih diplomantov v posamezni branži. Za tiste, ki si pa želijo, pa niso dovolj dobro, še vedno obstaja izredni študij. To je sicer obvod za tiste ta bogate, ki niso dovolj dobri, denar pa imajo... NO ko/če končajo pa jim ati zrihta dobro službico.
carlos_carlos
# 05.03.2014 ob 14:32
tine b

vidim, da prepisuješ od Mazzinija. Daj še malo razvij to tezo.

Se pa strinjam, da je pri nas preveč zavisti. Konkurenca je pa zgolj ideja. Kot enakost. Marksizem itd. Ideal.

Tisti na položajih za svoje vedno poskrbijo, vedno naredijo da gredo v elitne šole, pritiskajo za dobre ocene itd... Pri nas je bil takšen sam neomadeževan Jankovič.
TineB
# 05.03.2014 ob 14:01
@vonbongo

Reven človek ... Če je sposoben, bo profitiral, če ni, pač ne bo. Enako kot bogat človek.

Ni mi jasno, zakaj bi morala socialna država delovati na nivoju terciarnega izobraževanja. Za odralse ljudi, ki so pač za delo sposobni.

Če nekdo ni dovolj dober za štipendijo oz brezplačni študij, lahko nekaj let dela in prihrani za študij, najeme kredit ali pa pač starši nekaj privarčujejo z otrokov študij. V tujini je tako praksa.
severnik
# 05.03.2014 ob 13:36
Vsak si zasluži šolanje, ne glede na finančno sliko in družbeni položaj šolnika in njegove družine.

Mar ni v interesu države, da je čim več ljudi izobraženih??
zozozo
# 05.03.2014 ob 16:26
Kaj eni bluzite o večnih študentih? Pa saj niso več 80ta leta. Človek se lahko brez da redno opravlja izpite na fakulteto vpiše samo dva krat, in ima samo dve leti status.

Skratka, danes si lahko "večni študent" do enaindvajsetega leta.
TineB
# 05.03.2014 ob 15:08
@carlos

Da, fleksibilnost ... In otroke je treba na to pripraviti. Da pač ni vse v življenju stalno in da včasih so tudi padci. In še to koliko jih je. Da pač neuspeh ni trajen, ampak le trenutna ovira, ki jo je treba premagati. In se pač bolj potruditi.

In fleksibilnost ... Ker tudi pri odraslih se svat spreminja in se ne konča vse takrat, ko diplomiraš in dobiš stalno zaposlitev. Takrat se težave šele začnejo! Seveda vse od tebe terja 100% angažiranost: služba, družina, itd. In pač moraš ZNATI stavri upravljati.

Včasih ... včasih so bile službe res le do npr 15h ... a po tem času je večina ali kmetovala ali se šla vrtičkarje ali zidala hišo oz okoli nje delala ali kje fušala po šihtu.
Otroci smo se pa družili med seboj in sami igrali zunaj - tega danes skoraj NI. Zakaj? Mogoče zaradi paranoičnih staršev? In zato so nesocializirani otroci - ker se družijo le formalno v vrtcu in šoli in potem s tastarimi doma ter na raznih treningih itd. Z vrstniki v igri neformalno pa SKORAJ NIČ. Temu primerna je danes tudi motorična zaostalost mnogih otrok in totalna bebavost na področju ročnih spretnosti.

In tu so zatajili predvsem starši ... moja generacija, ki je totalno nesposobna otroke vzgajat normalno. Pa že mi smo bili glede na generacijo prej totalno gnili.

@carlos

Deficitarni poklici ... problem je, ker so trgi zelo dinamični in v treh letih se marsikaj lahko spremeni. Manjka nam npr vizija in cilji, v kaj točno se bo v SLO res vlagalo. Ker če v vse po malo, so rezultati borni. Treba se bo bolj specializirati. Včasih smo bili odlični v strojgradnji, kovinski ter avtomobilski industriji, elektrotehniki, kemiji in farmaciji. Mogoče še kje. Panoge so bile močne in uspešne - tudi zato, ker so se kalili kvalitetni kadri. Potem je z osamosvojitvijo in LDSovo (beri: FDVjevsko) mentaliteto se vse obrnilo in smo začeli zanemarjati industrijo in se usmerjati iz tehnike in naravoslovja v družboslovje - kao "napredna postindustrijska družba".

Treba bi bilo pogledati, katere panoge so danes res še dobre in vlagati vanje. V dobre projekte, ne pa v slabe iz socialnih razlogov. Ker tašne intervencije stvar dolgoročno samo poslabšajo.

In naše firme ... mnoge so še preveč zanič vodene. Se spreminja na bolje, ampak počasi. Mlajše generacije so boljše pri tem. A še vedno smo preveč usmerjeni v produkt sam in premalo v marketing.
crusader
# 05.03.2014 ob 15:04
so pa študetki tut zelo naivni pod tem vzvodom đankejvskega uporništva k majo od obstoječega sistema daleč največ tisti k jih hujskajo, tj. zaposleni za faksih, zlasti prfoxi, vlečejo 2000€ plače pa če kej delajo al pa ne
carlos_carlos
# 05.03.2014 ob 14:44
tine b, vonbongo

s fleksibilnostjo se strinjam in gre v tvoj prid v primeru, če končaš študij, ki ti je totalno beden. Se tudi zgodi. Tedaj pa je super, če je omogočena fleksibilnost in se lahko hitro prekvalificiraš.

Torej prava mera vsega. Sistematičen pristop k reševanju problemov. Ne pa vse na horuk. Čeprav naša vlade (vlade) bi lahko dobili na horuk na gobec.
vonbongo
# 05.03.2014 ob 14:41
TineB

"A pač moraš biti malo bolj fleksibilen, ne pa iti na vse ali nič - in biti nesrečen, če ni vse po tvoje." Zanimivo kako moraš danes obvladati več poklicov, čeprav nisi izšolan zanje :p
carlos_carlos
# 05.03.2014 ob 14:20
tine

zaradi takih kot si ti in tvoja firma je življenje borba, ne pa sama nebesa.... Ker je treba imeti več, biti ambiciozen, ker je človek človeku pes, ker mora biti, ker le tako FIRMA prosperira. Mi pa imamo doma otroke, ki nas bolj malo poznajo itd. itd....
TineB
# 05.03.2014 ob 14:13
Seveda je v vsakem sistemu tako, da je je ob spremembah največje nasprotovanje ali inercija ter poskusov za ohranjanje statusa quo ravno s strani tistih, ki jih je največ: torej povprečnih + podpovprečnih. Zato so sistemi pri nas ustrojeni po njihovih zahtevah in merilih - pod pretvezo "sociale".

In dokler se ne bo v vseh teh sistemih uvedlo pozitivne selekcije na meritokratskih merilih, vse dotelj bo šlo državi SLABO. Ker bo negativna selekcija in ker bodo sisteme vodili, obvladovali in branili povprečni in podpovprečni osebki.

Saj sem bil nekoč jaz tudi študent. In vem, koliko sodrge je med temi študenstkimi voditelji in da jim gre za povsem osebno agendo - ohranjanja funkcionarskega položaja. In s tem povezan je tudi populizem, ki ga zganjajo. Ni treba omenit, da ti funkcionarji sami niso ravno brilijantni študenti in študentke.

Itak je pa pri nas ambicioznost (še celo v športu!) lastnost, ki se jo ne spoštuje dovolj in celo zaničuje. Stremenje k odličnosti je za mnoge "komolčarstvo" in "pretencioznost" itd. In žal taki glasovi v naših medijih dobijo težo. Zato, ker so tudi novinarji in uredniki sami (pod)povprečni v svoji profesiji in pač zagovarjajo povprečnost ter demonizirajo nadpovprečnost. Seveda vse z izgovorom, da gre za "socialo" - za zaščito in favoriziranje tistih, ki nimajo.

A dostikrat nimajo zato, ker so pač premalo ambiciozni in prehitro zadovoljni ter preveč pohlevni. Lahko bi imeli več, pa imajo v glavah preveč mej. Ker še vedno prevladuje vzgoja, da ne smeš preveč izstopati ter stremeti po višjih ciljih - raje moraš biti skromen in pohleven.

Ti že zdaj povem: takih kadrov ne zaposlujemo. Četudi so strokovno lahko soliden kader, pa s takimi karakteristikami pač ne sodijo v kolektiv ambiciozne firme.

Življenje je borba. Ne pa igra ali pravljica.
neuromouse
# 05.03.2014 ob 13:58
Samo to znajo razmišljat, kako še več izžeti iz državljanov. Vse skupaj spomnija na neko parodijo, ne več na resničnost. Tehnološko se razvijamo, in po vsej kmečki logiki naj bi živeli čedalje lažje in imeli čedalje več. Žal v tej skorumpirani družbi kmečka logika več ne velja.
assange
# 05.03.2014 ob 13:36
V avstriji je študij brezplačen celo za tiste, ki bi radi študirali ob delu, prav tako brezplačna šolanja ponujajo razne organizacije, recimo gospodarska zbornica in sindikati, vse za to, da se znanja željni izšolajo, izboljšajo svoje znanje, ter državi prinesejo denar.
Pri nas pa bi očitno radi imeli čim več nešolanih butlov, da bi jim lažje lagali in jim kradli, istočasno pa bi od okradenih in prevarnih dobivali aplavz....
goskic
# 05.03.2014 ob 17:27
@Zgodovinar 666

10 000 eurov na en letnik (ja, toliko stanejo nekateri študijski programi) predstavlja enake možnosti za vse? Me prav zanima, kdo si to lahko privošči...
vonbongo
# 05.03.2014 ob 14:39
TineB

Sj se skor z vsem strinjam kar praviš, a šolnina ni prava rešitev za to, obstajajo druge ;)

"In pretiravaš s temi osmicami in desetkami. Zame je tudi tisti, ki si osmico res zasluži, tudi dober (ne pa odličen!) - bo pod grožnjo višje šolnine pač se bolj potrudil."

A še vedno, uni ki je reven če ne naredi z najboljšo oceno bo mogel zapustiti faks, saj nebo mogel plačati, A medtem bojo bogati z veseljem plačal in končal faks z 6 :p, in maš spet isti problem ,kot ga maš zdaj pri zaposlevanju, sam da je izbira še manjša :)
Kauko
# 05.03.2014 ob 13:34
kako nekateri obračajo stališča... slovenčki
malidelnicar
# 06.03.2014 ob 09:05
the law1 - kaj je narobe s keramičarji? :)

Sicer pa mislim, da je potrebno KREPKO omejiti vpis na študijske programe.

Jaz bi nujno uvedel sprejemce na vse fakultete, vpis pa bi tako modificiral (zmanjšal) da bi bilo cca 70% vpisnih mest na tehnično-naravoslovnih fakultetah in 30% na družboslovnih.

S tem se bo enkrat potrebno soočiti. Moji bivši sošolci iz FDVja so vsi po vrsti praktično brezposelni ali pa delajo dela, za katera ne potrebujejo diplome. Povejte mi - 1. kje je tu dodana vrednost za državo in 2. komu je bilo v interesu da so mene in moje sošolce nategnili na informacijskih dnevih?
mk89
# 05.03.2014 ob 18:42
@Zgodovinar_666

Slabo ti gre zgodovina.
keketz
# 05.03.2014 ob 18:10
Avstrija je pred nekje 10-15 leti prav tako uvedla šolnino za vse, ki so študirali, neodvisno od socialnega statusa. Za semester je vsak takrat plačal 5000 šilingov. Ta uredba je bila uvedena ravno zaradi krpanja finančnega primanjkljaja. Čez nekaj let, ko si je proračun opomogel, so bile šolnine spet ukinjene. Ni mi bilo niti najmanj hudo tistega denarja, ker smo vsi razumeli, zakaj se plačuje - je pač šla celotna štipendija za šolnino. Vsak študent je imel možnost delati poleg študija in mnogo študentov se je te možnosti tudi poslužilo.

Ko pogledam stanje pri nas, me je groza! Večni študenti, nikjer delovnih mest za tiste, ki so doštudirali, vsi bi delali le po pisarnah in še to možnosti malo in le 8 ur na dan. Tako ne gre. Imamo definitivno preveč študiranega kadra, premalo selekcije, premalo mehaniznov, da država ustavi životarjenje na račun šolstva. Tisti, ki so pa resnično dobri pri študiju, pa bodo slej kot prej našli zaposlitev v tujini. Omejiti vpis, uvesti šolnine in s tem skrajšati čas študija. Druge tu ni, ne glede na trenutno vladajoče stranke, ki so tako vse po vrsti iste.
Pjanc
# 05.03.2014 ob 17:59
Sam študiram strojništvo v Ljubljani, (1. letnik) univerzitetna smer. Ne morem verjeti, kako lahko nekateri pišete o večnih študentih, ko pojma nimate kako stvar stoji. UNI smer strojništva v Ljubljani je izjemno težka, zato sem sklenil, da se bom drugo leto prepisal na VŠ smer, mogoče celo v MB, če tu ne bom sprejet. Glede na to, da se bom prestavil, mar to pomeni, da sem večni študent? :O
goskic
# 05.03.2014 ob 17:45
Tudi tebe tine B sprašujem, kako naj študent star 18 let, plača 10000 eurov, za prvi letnik študija, recimo na veterini? Misliš, da bomo res dobili najboljše veterinarje iz nabora ljudi, ki si lahko privoščijo 10000 eurov? Bomo sploh dobili kakšnega veterinarja?
izo
# 05.03.2014 ob 17:30
in da, prosim, da se zakon oz predlog javno predstavi vsem, ker je pač del javnega servise, ne samo sindikatov..
izo
# 05.03.2014 ob 17:29
ustavite malo konje.
kdo je pri nas ustvaril največ nezaposljive horde diplomantov (če sploh imajo namen doštudirat, ker kot diplomant si pri nas v slabšem položaju kot študent)? to ni famozni fdv ipd, ampak v prvi vrsti recimo ef ipd in vsi privat sateliti na primorskem, dolenjskem in praktično že v vsaki vasi, kje se spomnejo ustanavljat neko kvazi privat univerzo, ki pa še vedno delno ali v celoti obratuje na plečih države. podobno kot recimo razne škofijske gimnazije ipd..
a bo kdo kaj glede tega povedal, da ne omenjam potem kvaliteto študija recimo?
čemu je pri nas treba komplicirat, vse je že zdavnaj jasno:
študij ne bi smel bit plačljiv, ker bo postal samo še eno kitenje elite (pri nas se drugače pač ne more izcimiti), mora pa država poskrbet za:
-ukinitev nekih brezveznih fakultet, ki skrbijo samo za dopis k imenu na vizitki in predvsem poskrbet da obstaja visoko šolstvo za realno potrebe gospodarstva in znanosti. kjer je prevelik vpise, se izvede sprejemne izpite, dobiš spet kvaliteten kadar notri, konc problema.
-definitivno poskrbet za neko vrst sprejemne tudi za predavatelje, torej da imajo znanje in reference tudi iz prakse, kjer je potrebno seveda in predvsem: da bodo dostopni za študente, ne da si jih lovi celo leto za kakšen podpis in se jih čaka, da gospoda pridejo iz počitnic, smučarije ali dela na črno (o tem bi se dalo mariskja napisat). naj se neha izbirat na podlagi člankov na corbisu..
in seveda: ukinitev študentskega dela na način, kot ga poznamo sedaj- ima dosti opraviti tudi s problemi, ki se jih tukaj omenja. namesto kelnarjenja nas študentarije opravlja prakso v smeri študija, nas se jim zapiše v delovno dobo, delodajalci pa spooznajo bodoči kader, fakulteto dobijo boljše interakcijo z akademskimi vodami ipd. spet, vse to je že bilo delan v eni obliki že prej, pa spet samo kričat in lovit čarovnice ne?
vse je dost enostavno, če bi bila res voolja za to, gre pa žal samo za uveljavljanje svojih interesov, kjer bi neko tržno niše našle neke kvazi super duper univerze (ala ideja dimsija in njegove fakultete).

a je res tak problem uveljavit več kot očitne zadeve in večletnemu opozarjanju na isti problem?
rokin
# 05.03.2014 ob 17:24
ISKRA ni predstavnik študentov, pojma nimajo kaj sploh delajo!
Coen
# 05.03.2014 ob 17:07
@ Mateo,

Veliko študentov danes vleče študij. Minimalna šolnina je potrebna, da bi odvračala od visenja na faksu. Prav pa je, da se ugotavlja tudi kakovost predavateljev.

Am... drugače je to že danes v veljavi, rednega študija namreč ne moreš vleči v nedogled. Če se ti "ponesreči" več kot enkrat, imaš le še dve opciji - vpisati se v (plačljiv) izredni študij ali pa študij popolnoma opustiti. Tretje variante ni.
stepovsek
# 05.03.2014 ob 16:51
Čist simpl je to lahk rešeno. Enkrat lahk pogrneš, pa maš še eno "free" šanso. Če v drugo tudi ne narediš, faks postane plačljiv.
TineB
# 05.03.2014 ob 14:54
@vonbongo

Saj ni treba, da so šolnine tako pregrešno visoke kot so sedaj za izredni študij. Lahko gre za zneske, ki bi jih zmogli tudi tisti z manj.

Sicer pa ... poglejmo izredni študij. Recimo, da si nekdo NE MORE privoščiti študija in SE MORA zaposliti, da lahko preživi (sebe in mogoče še svoje starše). In potem, če hoče študirati - pa naj bo še tako dober - lahko študira le izredno, ob delu, za visoko šolnino, nima ugodnosti, plačuje polne davke in prispevke itd.

Torej, če si REDNO zaposlen in izredno študiraš ob delu, si totalno kaznovan in na slabšem kot RITI, ki samo "študirajo" rddno : in so osnovno zdr. zavarovani preko staršev, imajo bone za prehrano, cenejše vozovnice, popuste povsod, zastonj študij - brez šolnin, določen del dohodka je neobdavčen, še vedno za privlačna delovna sila za delodajalce itd itd.

To pa je sistem, ki REVNE tepe - tiste, ki so primorani se zaposliti in res niamjo za študij. In verjetno nikoli nimajo ob tako norih šolninah za izredni študij.

Se pa na izredni študij vpisujejo - pa se ne bi smeli IMHO - nezaposleni razvajenci in nesposobneži, ki pač niso uspeli priti na redni študij oz ga niso izdelovali in presedlali nekam na izrednega - ker očitno jim očki in mamice plačajo to.

Torej, že danes, če imaš bogate starše, si študij lahko kupiš - s šolnino. Lahko si totalen bebec. OK, potem verjetno ne diplomiraš nikoli, si pa na faks vpisan nekaj časa ...

Zato je precej bolj fer sistem, da so šolnine za VSE - a nizke. In da se povišujejo, znižujejo glede na uspešnost / hitros študija - da si motiviran študij opraviti čim hitreje in čim bolje. In tak sistem, kjer si fakultete same izberejo študente po svojih kriterijih - in to ne glede na status in ne glede na pridnost v srednjih šolah oz večinoma gimnazijah.

Saj ne rečem, da je SLO viskošolski študij totalno slab - nekateri programi so odlični in tudi kar nekaj odličnih študentov se najde. A v povprečju je vse bolj bogo - to pa samo kaže, kako podpovrečni so dejansko povprečneži, da totalno izničijo vrhunske dosežke tistih res odličnih.

Glej, nesposobni na faksih nimajo kaj početi. To, da daš diplomi nekomu, ki si jo dejansko NE ZASLUŽI, to pač ni "družba znanja" ... Kot tudi ne, da 75% populacije vpišeš na fakse.

Šteti mora KVALITETA, ne kvantiteta. Pri nas je pa vse bolj na kvaniteto - ker je pač lažje merljiva. Ker očitno nihče ni sposoben za merjenje kvalitete: zaradi že zgoraj nekje omenjenih razlogov negativne selekcije.
vonbongo
# 05.03.2014 ob 14:53
7up

Aja ok, prvič slišim :)
mk89
# 05.03.2014 ob 18:37
Ne mi trobit o enakih možnostih. Enake možnosti pomenijo, da je vsem pod enakimi pogoji omogočeno - ne pa da vsi vse dobijo.

Torej nekdo, ki se mora zakreditirati, in nekdo ki ga ne rabi vzet živita v enakih pogojih. Nekdo, ki mu starši omogočijo študij in nekdo, ki mora poleg študija delat, da ga lahko plačuje imata enake možnosti.

Bravo, liberalna logika.
TineB
# 05.03.2014 ob 18:09
Ta sistem, ko je redni študij brezplačen, izredni pa oderuško drag, povsem onemogoča profesionalno mobilnost in s tem tudi večjo mobilnost na trgu dela.

Kako se bo kdo lahko prekvalificiral na terciarni ravni, če so pa šolnine za izredni študij tako astronomske? Skoraj nihče.

Sedaj je sitem tak, da kot nekaj redno doštudiraš, to si .. .do konca življenja. Če hočeš postati (še) kaj drugega, te to precej drago stane.

Čemu takšno oviranje pridobivanja znanja po že zaključeni redni terciarni stopnji? Idiotizem brez primere.

In potem se čudijo, zakaj je kaka diplomirana bibilotekarka trajno nezaposljiva ... Če se še prešolati ne more, pa čeprav bi hotela.

Pretirana nedostopnost izrednega študija na račun pretirane dostopnosti rednega študija je ZGREŠENA. In totalno iracionalna in škodljiva poteza.
sLoVaN
# 05.03.2014 ob 17:53
Šolnine nikakor niso potrebne.

Potrebno je le rešiti statuse in študentsko delo:
a) Enkrat se lahko prepišeš na drug faks, enkrat lahko ponavljaš...
in to je vse....
b) kdor ni v zadnjih treh/štirih mesecih položil nobenega izpita, nima pravice do študentske napotnice.
I to je to.

Pa zapret razne fakse "na daljavo" in podobna jajca: Fudš in ostale kao fakultete, ki so bolj za cedilo državnega denarja ! Ljudem, ki predavajo na takih faksih, ne bi na Kosovem dali 30 eur na uro, tu pa dobijo 10x več.
Kazalo