Z dozdajšnjim zakonom imamo določbo o 250 kvadratnih metrih koristne površine pri enostanovanjski gradnji. Foto: MMC RTV SLO
Z dozdajšnjim zakonom imamo določbo o 250 kvadratnih metrih koristne površine pri enostanovanjski gradnji. Foto: MMC RTV SLO

Poslanci so soglasno s 67 glasovi za izglasovali, da predlog novele zakona o graditvi objektov, ki narekuje ukinitev možnosti gradnje objektov za lastne potrebe v velikosti do 250 kvadratnih metrov v lastni režiji, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Žarnić: V Sloveniji je hitro vsak gradbeni strokovnjak
Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je pojasnil, da lahko živimo s spremembo ali z zakonom takim, kot je, če pa bi želeli pravo spremembo, je strokovno mnenje, da je 30 kvadratnih metrov nekaj, kar nekdo brez ustreznih znanj lahko varno zgradi, pri večjih objektih pa obstaja tveganje nestrokovne gradnje.

Z dozdajšnjim zakonom imamo določbo o 250 kvadratnih metrih koristne površine pri enostanovanjski gradnji. "Po tem predlogu, o katerem govorimo, pa se uvaja prag 200 kvadratnih metrov z bruto tlorisno površino. Resnici na ljubo le malokatera stanovanjska stavba presega tak prag," je izpostavil minister in dodal, da je v Sloveniji zelo hitro vsak gradbeni strokovnjak.

Novela je "nepotrebna, neživljenjska"
Da je novela nepotrebna, neživljenjska in da zlasti v tem trenutku nima posebnega pomena, je menil Franco Juri iz Zaresa. "Treba je zagotoviti delovanje inšpekcijskih služb, da bo gradnja potekala po merilih. Tega zakona v tem trenutku ne potrebujemo. Obdržati želimo temeljno pravico državljanov, da si urejajo stanovanjske težave na racionalen način," je pojasnil.

Gre za vladni predlog, ki je bil neusklajen, nerealen, nelogičen, je izpostavil Jakob Presečnik iz SLS-a. "Pri pripravi te novele ni bilo pripravljenih nobenih konkretnih analiz, niti koliko objektov se v Sloveniji še gradi v lastni režiji. Ni bilo nobenih pravih argumentov, razen da so se dogovorili z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, da bo vlada pripravila takšen zakon," je prepričan Presečnik, ki meni, da novela tudi ne bi pomenila ponovnega zagona slovenskega gradbeništva.

Franc Jurša iz DeSUS-a je dejal, da novela ne more rešiti krize v gradbeništvu. V poslanski skupini so za omejitev sive ekonomije, vendar menijo, da omenjena novela tega ne rešuje v zadostni meri. Da novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo, se strinjajo tudi v stranki SNS.

"Razlogi so neprepričljivi"
Stari zakon je dovolj dober, je menil nepovezani poslanec Vili Rezman, ki obžaluje, da se v DZ-ju toliko časa ukvarjajo z zakoni, ki nimajo nobenega pravega pomena.

Noveli nasprotujejo tudi v SD-ju. Mirko Brulc je izpostavil, da se ne strinjajo z ukinjanjem možnosti samogradnje. "Presenečeni smo bili nad predlogom vlade, razlogi zbornice o pomenu novele pa so neprepričljivi," je dejal in dodal, da bi za omejevanje sive ekonomije na tem področju morali bolj aktivirati delovanje inšpekcijskih služb.

V občutljivem času novela prinaša za ljudi nesprejemljive pogoje, so prepričani v SDS-u. Rudolf Petan je dejal, da je novela neposrečena in nepotrebna. "Veliko družin v samograditeljstvu vidi možnost za izboljšanje bivalnih površin," je izpostavil in dodal, da gre za poskus sprejetja škodljivega zakona, ki bi jemal malim ljudem, obenem pa ne bi odpravili nobene anomalije.