Izredno sejo DZ-ja so zahtevali poslanci SDS-a in NSi-ja, saj so prepričani, da je prebežniška politika vlade povsem neustrezna. Poslanci SDS-a so vladi na seji očitali, da je s svojim ravnanjem kriva za izločitev Slovenije iz schengenskega območja, notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pa jim odgovarja, da Slovenija še vedno učinkovito varuje mejo. Strahove SDS-a in NSi-ja, da bo Avstrija zaprla mejo, pa je označila za neutemeljene.

Do predlagateljev seje je bil v razpravi kritičen SMC-jev poslanec Milan Brglez, ker je dobil vtis, kot da bi želeli, da prebežniška kriza Slovenijo kar najbolj prizadene. Gre za populizem in ceneno nabiranje političnih točk, kar je skrb vzbujajoče in nevarno, je prepričan. Brglez je predlagateljem očital tudi nepoznavanje mednarodnih odnosov in ob tem poudaril, da Slovenija išče rešitve in jih tudi predlaga. Odgovorov gotovo ne gre iskati v zapiranju meja, pač pa v skupni akciji na zunanji meji Evropske unije (EU).

NSi pričakuje kaos
Prebežniki so napolnili severno in centralno Evropo, medtem pa pritisk z juga ne pojenja, tako da je "prišel trenutek resnice", je izpostavil Matej Tonin iz NSi-ja. O pripravljenosti Slovenije na ustrezno ukrepanje v NSi-ju dvomijo in pričakujejo kaos, saj Slovenija vseh ljudi, ki se bodo zatekli v državo, ne bo mogla sprejeti.

Poslanec SDS-a Vinko Gorenak je na seji izrazil obžalovanje, da nekateri v dobronamernih pobudah vidijo nabiranje političnih točk. "Mejo zavarujte, to želimo, nič drugega," je opozoril in hkrati izrazil bojazen, da utegne Slovenija v prihodnje ostati zunaj schengena.

DeSUS: Stranke bi morale sodelovati
V DeSUS-u po besedah poslanca Benedikta Kopmajerja zavračajo politično obračunavanje na račun prebežniške krize, saj gre za kritičen čas, ko bi morale vse stranke sodelovati. Kljub visokemu številu prebežnikov je po njegovi oceni izziv za Evropo obvladljiv, lotiti pa bi se ga morala humanitarno in odgovorno.
.

.
Nekritično in črkobralsko izvajanje schengena ne bi rešilo krize, pač pa bi zgolj preusmerilo prebežniške tokove, pa je dodal poslanec SD-ja Jan Škoberne. Vlada mora po njegovih besedah v trenutnih zahtevnih razmerah uporabljati razum in zdravo pamet ter zagotavljati varnost tako državljanom kot tudi prebežnikom, kar tudi počne.

ZL: Ustvarjajo občutek izrednega stanja
Do razprave so bili izredno kritični v stranki ZL, saj je po besedah poslanke Violete Tomić namen seje jasen, in sicer ustvarjanje občutka izrednega stanja, spodbujanje sovraštva in občutka, da prebežniki ogrožajo državljane. "Pod tem diskurzom se ne skriva nič drugega kot ksenofobija, ki pa jo le malokdo obsodi," je opozorila Tomićeva in dodala, da je skrb vzbujajoče, da k takšnim praksam prispeva tudi vlada.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek pa je izpostavil pomanjkljivo sodelovanje s sosednjimi državami pri reševanju prebežniške krize. Prav tako pristojni po njegovih besedah ne ukrepajo v zvezi s trgovino z ljudmi.

Grims: Morali bi spoštovati predpise
Poslanec SDS-a Branko Grims je v imenu predlagateljev povedal, da je zaradi prebežniške krize ogrožen obstoj EU-ja in Slovenije. Schengena po njegovem mnenju ni več, saj ga je Avstrija ukinila. Za odločitev Avstrije pa je, po mnenju Grimsa, kriva napačna vladna politika. Poudaril je, da se "nič od tega ne bi zgodilo, če bi se spoštovalo predpise". Dodal je, da bo Slovenija v velikih težavah, ko bodo države začele vračati prebežnike.

Poslanci SDS-a in NSi-ja so na seji vladi predlagali tudi več ukrepov za preprečitev negativnih posledic prebežniške krize, med drugim naj začnejo dosledno izvajati schengenske predpise, dokončajo postavitev ograje na južni meji, želijo pa si tudi vstopa v Višjegrajsko skupino. O sklepih DZ sicer ne bo glasoval, saj jih je že zavrnila večina na matičnem odboru.

Sklepi, ki so jih v omenjenih strankah predlagali, bi morali biti po Grimsovi oceni "v normalni državi samoumevni".

Državni svetniki o ograji na južni meji
Prebežniške krize so se lotili tudi državni svetniki, ki so na pobudo skupine lokalnih interesov razpravljali o postavljanju ograje na južni meji. Vlado so pozvali, naj skuša zagotoviti varnost tamkajšnjih prebivalcev na državni meji ob reki Kolpi na primernejši način, hkrati pa so vlado pozvali tudi k pripravi celovitega poročila o prebežniški krizi v Sloveniji in EU-ju.

Predstavniki občin namreč že nekaj časa opozarjajo na posledice postavitve žičnate ograje za gospodarstvo, skrbi jih tudi, da bi ograja v primeru poplav veliko škodo povzročila tudi okolju. Državni svetnik Samer Khalil iz skupine lokalnih interesov, ki je dal pobudo za obravnavo te problematike, je opozoril na negativne posledice žične ograje ob Kolpi.

Kolpa ni bila nikoli reka, ki bi delila, negativne posledice pa je čutiti tudi na področju ribolova, turizma in gospodarstva, je opozoril Khalil in dodal, da gre za hudourniško reko, ki lahko ob močnejših padavinah naraste za več metrov. Pred kratkim je tudi res narasla, pri čemer se je pokazalo, da morda žica ni postavljena na pravem mestu. Od vlade pričakujejo, da skuša zagotoviti varnost na ustreznejši način, je sklenil.

Državni svetnik Milan Lukič iz interesne skupine delodajalcev, je v razpravi ocenil, da vlada aktualne razmere dokaj ustrezno ureja, pohvalil pa je tudi, da se vlada "ves čas zelo konstruktivno pogovarja in dogovarja z za nas pomembnima državama, Avstrijo in Nemčijo".

Ukrepi na meji se izvajajo v dogovoru z vodstvi lokalnih skupnosti, tehnične ovire pa so bile postavljene za zagotovitev varnosti tamkajšnjega prebivalstva in tudi prebežnikov, je poudaril sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga. Potrdil je, da so okoli 20 kilometrov žične ograje odstranili, ponekod bodo namreč žico nadomestili s panelno ograjo.

Protest SLS-a v Ljubljani
Popoldne je v Ljubljani ptekal še protest, ki ga je sklical SLS, ki je prav tako nezadovoljen z reševanjem prebežniške krize. V stranki SLS so zato predstavili rešitve za boljše obvladovanje razmer, hkrati pa so vlado pozvali, naj se začne vesti odgovorno in dosledno izvajati schengenski režim.

Na Prešernovem trgu, kjer se je po poročanju TV Slovenija zbralo kakšnih 150 udeležencev, je predsednik SLS-a Marko Zidanšek izpostavil, da se je vlada v svojih ukrepih za reševanje prebežniške krize izkazala za neodločno, prepočasno in neučinkovito. Varnost državljanov je tako po njegovem mnenju vsak dan bolj ogrožena.

"Je pa vsakemu jasno, da Evropska unija tako številčnega migrantskega vala tudi pri najboljši volji ne more gospodarsko in kulturno integrirati," je dejal vodja strokovnega sveta pri predsedniku SLS-a Andrej Umek. Če bo Evropa še naprej dopuščala neomejeno doseljevanje ljudi z Bližnjega Vzhoda in Severne Afrike, bo to po njegovih besedah pomenilo konec evropske družbe, kot so jo predniki gradili skozi stoletja.