Noveli zakona o davku od dohodkovnih pravnih oseb in zakona o dohodnini prinašata spodbude za podjetja. Tako se bo manjšim zavezancem dala možnost, da se odločijo za pavšalno obdavčitev. Do tega bodo upravičeni samostojni podjetniki in podjetja, ki letno ustvarijo manj kot 50.000 evrov prihodkov, je pojasnil minister za finance Janez Šušteršič.
Nova zakonodaja jim bo omogočala, da jim ne bo treba dokumentirati dejanskih stroškov, ampak se jim bo 70 odstotkov prometa priznalo kot normirani strošek, na razliko pa se bo obračunal davek po veljavni stopnji. Ta je za samostojne podjetnike in osebe, ki opravljajo dejavnost, 20 odstotkov, za pravne osebe je davek 18 odstotkov, a se bo v prihodnjih letih postopno znižal na 15 odstotkov.
Šušteršič je ocenil, da gre za zmanjšanje davčnega bremena pri večini zavezancev. Spremembe posegajo tudi v nekatere olajšave. Posebna osebna olajšava od študentskega dela, ki je za leto 2012 določena pri približno 3.200 evrih, se bo znižala za četrtino.
Vlada pa ne vztraja več pri ukinitvi posebne olajšave od dohodkov čezmejnih delovnih migrantov v višini 7.400 evrov.
Kljub nekaterim olajšavam pa naj bi v daljšem časovnem obdobju podjetja plačala približno enako davka kot bi ga sicer brez sprememb zakona.
Javna objava dolžnikov
Tudi Slovenija se je odločila za javno objavo imen večjih davčnih dolžnikov. Davčna in carinska uprava bosta enkrat mesečno na svojih spletnih straneh objavljali seznam davčnih zavezancev z več kot 5.000 evrov dolga. Ki s plačilom zamujajo vsaj 90 dni.
Zakon o davku na finančne storitve uvaja prometni davek na plačilo storitev finančnega posredovanja, ki ga bodo morale plačevati banke in druge finančne institucije, in sicer v višini 6,5 odstotka od provizije, ki se zaračuna za opravljeno finančno storitev. Ta davek pa ne bo veljal za transakcije na borzi in upravljanje investicijskih skladov. Iz tega naslova naj bi se letno v proračun steklo dodatnih 35 milijonov evrov.
Umaknjeno povišanje DDV-ja za tisk, komunalne storitve …
DZ se je seznanil tudi s tem, da je umaknjen zakonodajni postopek o predlogu novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), po katerem bi se zvišala stopnja davka za časopise, hrano za živali ter komunalne, frizerske in še nekatere druge storitve.

Finančni minister Janez Šušteršič pa je napovedal, da namerava vlada namesto izvzetja določenega blaga in storitev iz znižane stopnje DDV-ja zvišati trošarine na gorivo, elektriko, alkohol in tobak ter obdavčiti sladke pijače.

Pokojninska reforma še korak bliže končnemu sprejetju
DZ je z 82 glasovi za in nobenim proti pokojninsko reformo poslal v tretjo obravnavo. Ta bo, kot je dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, v torek, do takrat pa naj bi s sindikati uskladili še zadnja odprta vprašanja.

Ti so vezani na odmerne odstotke in s tem na novo višino pokojnine ter na dodano dobo za čas študija. Dodatna doba se namreč ukinja, sindikati pa zahtevajo, da je za ukinitev predvideno prehodno obdobje.

Predlog reforme zvišuje upokojitveno starost za oba spola na 65 let, starostno pa se bo mogoče upokojiti tudi s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe. Obdobje za izračun pokojninske osnove se z zdajšnjih 18 podaljšuje na 24 let. Zavarovancem bo uvedba informativnega osebnega računa omogočala vpogled v podatke o vplačanih prispevkih.

Odprto je tudi še vprašanje poklicnih pokojnin, a sindikati menijo, da bo glede tega kompromisna rešitev mogoča.

Vizjak zadovojen z enotnostjo
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je dejal, da upa, da jim bo do tretje obravnave uspelo uskladili še zadnja ključna odprta vprašanja. "Vsaj na tej vmesni točki pa je to dober rezultat," je ocenil. Meni, da je ob nezadovoljstvu z razmerami v državi današnje glasovanje o reformi morda "model, kako se lahko v državi rešujejo tudi kompleksni problemi".

"Če nam je uspelo na tem projektu doseči takšno stopnjo enotnosti, ki je bila danes izkazana pri glasovanju, potem menim, da je tudi ostale probleme v državi mogoče reševati na tak ali podoben način," je še dejal.