Predlog koncepta zakona, ki ga je predstavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, med drugim kot novost predvideva možnost ustanovitve politehnik, ki bi bile prek povezovanja strokovnih šol z gospodarstvom in negospodarstvom usmerjene predvsem v strokovno izobraževanje.

Tovrstni visokošolski zavodi bi bili osredotočeni predvsem na povezovanje teorije in prakse, 30 odstotkov oseb, ki bodo poučevale na strokovnih programih, pa bo moralo imeti vsaj triletne delovne izkušnje iz "neakademskega sveta", predvideva predlog.

Šolnine niso predvidene, toda ...
Po predlogu bi obstajala dva načina študija, in sicer polni in delni študij. Obseg tega na leto bo manjši, zato bo trajal dlje. Kot je pojasnila ministrica, je ta način študija namenjen predvsem tistim, ki študirajo ob delu. Tako polni kot delni študij bi bila lahko po njenih besedah brezplačna ali plačljiva.

Kot je poudarila ministrica, šolnin niso predvideli. Toda koncept predlaga "enkratno financiranje 1. in 2. stopnje za posameznega študenta ter sofinanciranje doktorskega študija prek raziskovalnega "lump suma". Pa tudi "vzpostavitev vračanja določene višine sredstev v primeru nedokončanja študija", kot je zapisano.

Boljše gospodarstvo, več denarja
Za stabilnejše financiranje javnih visokošolskih zavodov so v konceptu predvideli dve- ali triletne pogodbe zavodov z resornimi ministrstvi. Avtonomijo univerz pa bi povečali tudi tako, da bi del proračunskih sredstev za znanstveno raziskovalno delo univerz namenili v enem znesku, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Peter Maček.

Po predlogu bi v obdobju gospodarske rasti sredstva za visoko šolstvo naraščala skladno s stopnjo gospodarske rasti oziroma dva odstotka letno, dokler ne doseže ravni dveh odstotkov BDP-ja. V obdobju zaostrenih gospodarskih razmer pa bi se sredstva za visoko šolstvo zmanjšala z zamikom dveh let v vrednosti do največ enega odstotka od povprečja zadnjih treh let.

Med cilji zakona je tudi povečanje stopnje internacionalizacije in prepoznavnosti slovenskega visokošolskega prostora. Ob tem je ministrica kot dilemo omenila vprašanje, kako doseči internacionalizacijo študija s predavanji v tujem jeziku in hkrati ne zmanjševati pomena maternega jezika.

Po njenih besedah namreč ne želijo, da bi ambicioznejši študentje zaradi omejitve študija v tujem jeziku pri nas odhajali na študij v tujino, prav tako želijo na slovenske univerze privabiti več tujih študentov. Kot meni ministrica, je treba presekati gordijski vozel striktnega prepovedovanja izvedbe študijskih programov v tujem jeziku.

Prehod od programske k institucionalni akreditaciji
V konceptu je predvidena sprememba nekaterih pristojnosti Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Med drugim bi se po letu 2018, ko bi se opravila podaljšanja akreditacij vseh obstoječih študijskih programov in visokošolskih zavodov, izvedel prehod od programske k institucionalni akreditaciji.

Obenem na ministrstvu predlagajo tudi, da bi morali biti raziskovalci iz javnih zavodov vključeni v pedagoški proces tako, da bi zavod dosegel najmanj deset odstotkov letne neposredne pedagoške obremenitve. To področje bi lahko sodilo tudi pod okrilje zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Po mnenju ministrice bi bilo sicer smiselno omenjeni zakon in zakon o visokem šolstvu združiti. Če bodo o tem dosegli dogovor tudi z deležniki na tem področju, bodo pripravili skupen zakon, je napovedala.

Pričakujejo tudi stališča drugih deležnikov
S predstavniki univerz, študentov, študentskih organizacij, sindikatov in drugih organizacij s področja visokega šolstva se bodo po ministričinih napovedih srečali 3. marca, predtem od njih pričakujejo tudi pisna stališča do predloga.

V mesecu dni bi lahko oblikovali skupen predlog koncepta, nato bodo na ministrstvu napisali člene predloga zakona, ki bi lahko šel skozi parlamentarni postopek do konca leta.