Uporaba računalnika pri pouku lahko podpira nove pedagoške pristope, saj omogoča aktivnejšo udeležbo učencev. Foto: BoBo
Uporaba računalnika pri pouku lahko podpira nove pedagoške pristope, saj omogoča aktivnejšo udeležbo učencev. Foto: BoBo

Mednarodna raziskava PISA o uporabi računalniške tehnologije med mladimi v procesu izobraževanja, ki je nastala kot plod sodelovanja med 64 državami in sekretariatom OECD, je pokazala, da se delež 15-letnikov, ki pri pouku uporabljajo računalnike, med letoma 2009 in 2012 ni bistveno spremenil. Spremenila pa sta se način in intenzivnost njihove uporabe, opazno se je povečalo tudi število s šolo povezanih dejavnosti, ki vključujejo rabo računalnikov.

Skoraj vsako slovensko gospodinjstvo ima doma računalnik
Leta 2012 je imelo doma računalnike 96 odstotkov 15-letnikov, v Sloveniji je bil ta odstotek celo višji, saj je bil v domovih 15-letnikov v 99,7 odstotka vsaj en računalnik. Od leta 2009 pa se je bistveno povečal delež tistih, ki imajo doma tri ali več računalnikov.

Raziskava je pokazala, da 72 odstotkov učencev v šoli uporablja namizni, prenosni ali tablični računalnik. Učenci, ki računalnike v šoli uporabljajo zmerno, dosegajo nekoliko boljše učne rezultate od tistih, ki računalnik uporabljajo redko. Vendar pa so tisti, ki računalnike v šoli uporabljajo zelo pogosto, pri večini učnih uspehov slabši. Pri pouku slovenski 15-letniki splet uporabljajo v povprečju 28 minut na dan, kar je blizu povprečja OECD (25 minut), vendar precej manj od avstralskih ali danskih vrstnikov, ki so v šoli dnevno na spletu največ, 58 oz. 46 minut.

Pretirana raba računalnikov vodi v osamljenost
Mladi, ki v prostem času ob računalniku preživijo več kot šest ur na dan, so v šoli pogosteje osamljeni. Slovenski 15-letniki med tednom v prostem času v povprečju uporabljajo splet 108 minut na dan, ob koncih tedna pa dnevno 138 minut.

Čeprav informativno-komunikacijske tehnologije (IKT) veliko obljubljajo, njihov prispevek k učenju pa še ni v celoti izkoriščen, izsledki raziskave kažejo, da države, ki so veliko vložile v IKT, ne zaznavajo bistvenih izboljšav pri branju, matematiki in znanosti. Vseeno je pomembno, da mladi pridobijo osnovne veščine branja, pisanja in potovanja po digitalni krajini, saj zaradi vpetosti računalnika in interneta v naše vsakdanje življenje brez takšnega znanja ne bodo mogli polno sodelovati v socialnem, ekonomskem in kulturnem življenju.

Avstralija, Danska, Nizozemska in Norveška so države, ki v šole najbolj vključujejo IKT. V Avstraliji imajo glede na število učencev v šolah tudi največ računalnikov, saj v tej državi en računalnik uporablja 0,9 dijaka. V državah OECD-ja sicer v povprečju en šolski računalnik uporablja 4,7 dijaka, v Sloveniji 3,3.

15-letniki s petletnimi izkušnjami
Raziskava še kaže, da so se v večini držav razlike v računalniškem dostopu med privilegiranimi in prikrajšanimi študenti med letoma 2009 in 2012 zmanjšale, v nobeni izmed držav pa se ta razkorak ni povečal. Tipičen 15-letnik je v letu 2012 imel vsaj pet let izkušenj z uporabo računalnika.