Ugledna slovenska pravnica prof. dr. Verica Trstenjak za Val 202 o rejništvu koroških dečkov, zdravniških napakah, vladi, azilni politiki ... In o slovenski poštenosti.

Verica Trstenjak je pred dnevi na konferenci v Ljubljani slovenske zdravnike opozorila na pomen etike, prava in (lažne) solidarnosti pri njihovem delu: “V slovenskem zdravstvu je odpovedal nadzor, potrebujemo tudi več odgovornosti. Tako v zdravstveni kot pravniški stroki se skrivamo za lažno solidarnostjo in ne povemo, to je bilo narobe. V Avstriji sistem deluje. Če nekdo naredi napako, zanjo odgovarja. Kolegi se od njega distancirajo. Tako je tudi statistično manj napak.”

Vrhunsko pravno strokovnjakinjo je kariera iz Prlekije prek Ljubljane, Nemčije in Luksemburga pripeljala na Dunaj, kjer je cenjena profesorica za evropsko pravo.

Najboljši niso izbrani
“Po končanem mandatu evropske pravobranilke sem obe javni pravni fakulteti v Sloveniji obvestila, da sem prosta. Ni bilo interesa, da bi me angažirali,” pripoveduje Trstenjakova, ki sicer ne želi posploševati, ampak predvsem v višjih letnikih “so avstrijski študenti bolj ambiciozni, kritični in aktivni kot slovenski. Več sprašujejo. Sistem jih v to spodbuja.”

Da najboljši strokovnjaki v Sloveniji ne dobijo zaposlitve, je hud problem za prihodnost naše družbe: “Pri nas izbiramo ljudi po poznanstvih, sorodstvenih povezavah, klientelizmu. Najboljši pa niso izbrani. Da mladi odhajajo v tujino, ni problem, problem je, da se z dodatnimi znanji in izkušnjami ne morejo vrniti. Inženirji, zdravniki, pravniki …, ki se želijo vrniti, bi morali biti darilo državi.”

Po srcu znanstvenica
Verica Trstenjak je nekaj časa delovala tudi kot generalna sekretarka v vladi Andreja Bajuka, aktivna politika je sicer ne zanima več, kljub nagovarjanjem, da bi kandidirala celo za predsednico države: “Sama nisem političarka, po srcu sem znanstvenica.”

Z distance in kritično gleda na slovensko družbo, pravno državo, tudi politike in vlado: “Osebno sem nad aktualno vlado razočarana, posebej glede spoštovanja moralnih, etičnih in drugih standardov.”

Kot mati in pravnica pozorno spremlja rejniški primer koroških dečkov, ki zadnje tedne pretresa Slovenijo: “Zgrožena sem. Oprostite, kako lahko ministrstvo reče, da je odločba zakonita, kršene pa so človekove pravice? To je razlog za odgovornost, za odstop!”

Slovenska poštenost
Daljna sorodnica akademika Antona Trstenjaka zagovarja poštenost, znanje in vrednote: “Anton Trstenjak je bil tako velik človek, da si je lahko dovolil biti majhen. Vsaka njegova beseda je imela moč.”

Meni, da bi bil veliki slovenski mislec danes razočaran: “Ne razumem, kako si ljudje, ki davkariji dolgujejo milijone, sploh upajo sprehajati po Sloveniji. Ne samo, da zelo slabo deluje pravna država, v Sloveniji razpadajo tudi vrednote. To je za državo večji problem kot ekonomska kriza. Poštenost nam ni več vodilo, poštenost se nam zdi nepotrebna.”

Humanost nad pravom
Verica Trstenjak se zaveda, da se Evropa ob soočenju in reševanju begunske krize srečuje s številnimi težavami in težkimi odločitvami: “Že kot evropska pravobranilka sem predlagala, da se azilantov ne sme vračati v Grčijo zaradi kršitev človekovih pravic.”

Humanost mora biti nad pravom, a prosilci za azil si po njenem mnenju vseeno nimajo pravice izbirati države: “Imajo pravico iti do prve varne države. Kot Evropejko me boli srce, ampak če gre za varnost, razumem tudi postavitev žičnatih ograj na mejah.”