Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.3 od 67 glasov Ocenite to novico!
računalnik prvošolčki
Za razvoj informacijske družbe v Sloveniji naj bi v prihodnje skrbelo ministrstvo za javno upravo. Foto: BoBo
       Že dosedanja ureditev ni bila najboljša, a vendar je dajala pomemben poudarek izobraževanju in širjenju zavedanja, hkrati je tudi omogočala financiranje omrežja ARNES in s tem infrastrukturo za celoten izobraževalni sistem države. Po novem se bo država organizacijsko lotila informacijske družbe tako, da bodo o tem odločali tam, kjer že zdaj niso bili najbolj uspešni niti pri vzpostavitvi e-storitev za državljane, kar kažejo tudi padci na mednarodnih lestvicah. To je narobe in v nasprotju s trendi v Evropi. Trend v drugih državah je, da postaja informacijska družba tema, s katero se ukvarjajo najvišji predstavniki vlad in jo s pomočjo posebnih ministrov oz. visokih uradnikov koordinirajo horizontalno čez vse resorje. Tematsko gledano je informacijska družba ekologija 21. stoletja, torej tema, s katero se moramo ukvarjati vsi, še posebej pa voditelji, saj le s tem družbo pripravijo na izzive prihodnosti. V Sloveniji pa očitno odpravljamo še tistih nekaj vzvodov, ki smo jih imeli, da smo lahko tvorno vplivali na razvoj informacijske družbe in smo se odločili, da bo o tem odločala javna uprava.       
 Glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič o stanju slovenske informacijske družbe.
Projekt Simbioza e-pismena Slovenija
Glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe naj bi bili najšibkejši členi v slovenski digitalni verigi uporaba medmrežja in digitalni javni servisi. Le 24 odstotkov slovenskih internetnih uporabnikov naj bi aktivno uporabljalo javne elektronske storitve, kot je e-uprava. Foto: BoBo
       Temeljno vprašanje je, kaj leta 2016 pojmujemo kot informacijsko družbo? Narobe bi bilo, če bi razumevanje ožili zgolj na informacijsko-komunikacijsko podporo delovanja državne uprave, saj je to le en del storitev infromacijske družbe. Zanimivo je, da tudi po več kot dvajsetih letih "bangemannovska delitev" (op. poročilo evropskega komisarja Martina Bangemanna o Evropi kot informacijski družbi iz leta 1994) na liberalizacijo infrastrukture in razvoj naprednih storitev vzdrži. V Sloveniji je pozornost strokovne javnosti in tudi (skozi čas) pristojnih ministrstev zelo usmerjena v regulatorno dejavnost, ki je nujna, vendar opažamo, da so spremembe, ki jih informacijska družba vnaša kot potencial, predvsem v zadnjih desetih letih v Sloveniji premalo izrazite. Digitalna ekonomija pomeni prepletenost vseh dejavnosti z informacijsko infrastrukturo in storitvami, pri čemer morajo biti hkrati naslovljena pomembna tehnološka in družbena vprašanja. Ali bo vso to kompleksnost mogoče izvajati iz resorja, ki ima jasno poslanstvo na področju javne uprave, je pomembno vprašanje.       
 Direktor agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) József Györkös o pojmovanju informacijske družbe.

Dodaj v

Razvoj informacijske družbe bodo prevzeli "birokrati"

Vlada bo po hitrem postopku preselila direktorat za informacijsko družbo na ministrstvo za javno upravo
6. maj 2016 ob 06:21
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vlada se je odločila, da bo po hitrem postopku preselila direktorat za informacijsko družbo z ministrstva, pristojnega za znanost, na ministrstvo, pristojno za "birokracijo". S tem je požela precej ogorčenja med tistimi, ki menijo, da bi morali informacijski družbi posvetiti celo mnogo več pozornosti.

Evropska komisija s svojim analitičnim orodjem zadnji dve leti meri indeks digitalnega gospodarstva in družbe. Slovenija je trenutno nekje na meji med drugo in tretjo tretjino držav članic (letos na 18. mestu, lani pa na 19. mestu). Najslabše se je odrezala na področju digitalnih javnih storitev (22. mesto) ter na področju odprtih javnih podatkov (23. mesto).


"Problem ni v tem, da bi mi nazadovali, ampak da vsi drugi tečejo vedno hitreje. To kaže na sistematično neupoštevanje problematike informacijske družbe, ki smo mu priča pri slovenskih vladah v zadnjih letih. Na srečo se predvsem zaradi dejavnosti na področju komercialnega sektorja kažejo pozitivni premiki in je trend pozitiven, a po drugi strani objektivna merila kažejo, da se npr. uporaba e-storitev zmanjšuje. To je dokaz, da vlaganje v e-upravo ni dovolj, treba se je vprašati tudi, kaj s sredstvi počnemo in kako storitve izboljšujemo. Na to strokovnjaki opozarjajo že nekaj let in upam, da se bo zdaj, ko smo dobili tudi zunanjo potrditev, končno to tudi spremenilo," je letos februarja za MMC ob objavi letošnjega indeksa opozoril slovenski glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič.

Tudi digitalni glasniki so ideja evropske komisije, saj je na začetku leta 2012 tedanji predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pozval države članice EU-ja, da po vzoru Velike Britanije imenujejo nacionalnega glasnika digitalne tehnologije na področju e-vključenosti. To je storila tudi slovenska vlada. Toda posluha za glasnikove nasvete, ki so popolnoma brezplačni, v vladnih sobanah očitno ni.

Informacijska družba bo dobila mesto med birokrati
Trenutno največja reorganizacija znotraj ministrstev naj bi se zgodila na področju informacijske družbe. Kot je poročalo Delo, si vlada želi po skrajšanem postopku spremeniti zakon o državni upravi ter preseliti direktorat za informacijsko družbo z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pod okrilje "ministrstva za birokracijo" oz. natančneje na ministrstvo za javno upravo (MJU).


Tako na MJU-ju kot na MIZŠ-ju so pri pojasnilih, zakaj naj bi se to zgodilo oz. kakšno je njihovo stališče glede selitve omenjenega direktorata - trenutno ga sestavljajo trije sektorji, za elektronske komunikacije, za razvoj informacijske družbe in za zakonodajo informacijske družbe -, precej skopi.

"Namen prenosa direktorata za informacijsko družbo iz MIZŠ-ja na MJU, ki je že pristojno za področje informatike, je koordinacija informacijskih resursov, usklajeno vodenje politik informatizacije tako državne uprave kot širše ter boljša izraba informacijske tehnologije, od strežnikov do komunikacij in varnostnih ter drugih podpornih sistemov," pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo.

Skoraj identično je mnenje MIZŠ-ja, kjer le dodajajo:"Odločitev podpiramo, hkrati pa bomo naredili vse, da bo področje uspešno delovalo tudi v prihodnosti na osnovi dokumentov in smeri dela, ki smo jih pripravili do zdaj."

Očitno sta ministrstvi, ki jih vodita Boris Koprivnikar (MJU) in Maja Makovec Brenčič (MIZŠ) usklajeni glede transformacije vladnih razvijalcev informacijske družbe. Mnenja tistih, ki so ali so bili bolj posvečeni razvoju informacijsko komunikacijskih tehnologij v Sloveniji, pa so povsem nasprotna.

Od samostojnega ministrstva do javne uprave
Slovenija je bila ob prelomu tisočletja zelo ambiciozna, vsaj tako se je zdelo, glede razvoja informacijske družbe. V času šeste slovenske vlade, vodil jo je Janez Drnovšek, je bilo ustanovljeno ministrstvo za informacijsko družbo, katerega minister je postal Pavel Gantar. V tistih časih je Slovenija, vsaj med tedanjimi kandidatkami za vstop v EU, veljala za državo, ki je bila med vodilnimi po vlaganjih v informacijske tehnologije glede na BDP.

Tedanji največji slovenski operater mobilne telefonije Mobitel pa je denimo veljal za enega izmed najnaprednejših pri uvajanju novih tehnologij. Toda sredi prejšnjega desetletja se je vse „čez noč“ spremenilo.

Prva Janševa vlada je ukinila ministrstvo za informacijsko družbo in obenem ustanovila "ministrstvo za birokracijo", ki so ga ohranile vse naslednje vlade. Informacijska družba pa je degradirala iz ministrstva na direktorat. Toda s prihodom gospodarske krize je doživela podobno vlogo kot denimo Slovenska vojska (SV).

Vendar so težave pri vojakih mnogo bolj vidne. Ne nazadnje celo njen vrhovni poveljnik, predsednik republike Borut Pahor, javno razglaša, da je vojska v precej klavrnem stanju. Stanje informacijske družbe pa se odraža v evropskem indeksu digitalnega gospodarstva in družbe, kjer je Slovenija glede na druge EU-države podpovprečna. Dejstvo, da je sicer od vseh naših sosednjih držav pred nami le Avstrija, ni ravno tolažba.

Premestitev direktorata je slaba ideja
"Predlog se mi zdi slab, pravzaprav nesprejemljiv. S prenosom na MJU se pojavlja resna nevarnost, da se bo celoten spekter informacijske družbe zožil na spekter informacijskih storitev javne uprave in na storitve za potrebe javne uprave. Da bo direktorat za informacijsko družbo postal nekakšen razširjen oddelek vladne informacijske in komunikacijske podpore. To bi zelo osiromašilo razvoj informacijske družbe v Sloveniji," o prenosu direktorat na MJU meni nekdanji minister za informacijsko družbo Pavel Gantar.

Podobne dvome izražata tudi nekdanji minister za znanost, izobraževanje, kulturo in šport Žiga Turk in digitalni glasnik Aleš Špetič. "Korak je napačen. Obstaja realna nevarnost, da bo direktorat začel predvsem služiti interesom javne uprave po informacijskih storitvah in da gre za nekakšno podržavljanje informacijske družbe. Gonilni sili na tem področju sta znanost in gospodarstvo. Direktorat sodi na eno od teh dveh področij. Ob znanosti dobi nekaj več razvojnih, ob gospodarstvu pa ekonomskih pospeškov. Celo na kulturo sodi bolj kot v javno upravo, saj je informacijska družba tesno povezana z mediji in vsebinami," pravi Turk.

"Novica, da bo direktorat za informacijsko družbo prenesen na Ministrstvo za javno uprava, je slaba. Glede na dogajanje v zadnjem letu in pol želi vlada tovrstne aktivnosti skoncentrirati na MJU-ju. Informacijska družba namreč niso le žice, ampak celotna podstat sodobne družbe, ki se podpre z izobraževanjem, vključevanjem državljanov, ponudbo storitev, tehnično infrastrukturo in drugje. Ne predstavljam si, kako bo minister za javno upravo lahko vplival na izobraževalne procese ali izboljševal podsisteme informacijske družbe ali se npr. vključeval v diskusije o perečih temah, kot je internetna nevtralnost," meni Špetič.

"Žal trenutna poteza ni bila podkrepljena z javno razpravo, ampak gre za odločitev, ki ni utemeljena organizacijsko, ampak bolj z osebnimi preferencami posameznikov v vladi in grajenje centra moči okoli državne informatike, ki se ji zdaj pridružuje še informacijska družba. Poleg vsebinske nesprejemljivosti, na to kaže tudi to, da je odločitev sprejeta v proceduri po skrajšanem postopku. Tak proces in sama odločitev sta škodljiva in bosta še povečala trend nazadovanja informacijske družbe, ki smo mu priča v zadnjih letih. To pa se kaže na vseh drugih področjih, kjer zaradi nazadovanja izgubljamo konkurenčnost," še dodaja.

Ohraniti je treba vsaj vsebinsko identiteto
Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo ter na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in sedanji direktor agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) József Györkös pa meni, da bi moral imeti direktorat celo večjo vlogo.

"Evropska komisija danes govori o povezanem enotnem digitalnem trgu in žal mi je, da v vseh zapletih z imenovanjem evropske komisarke Slovenija izgubila to pomembno področje, ki ji je bilo v Junckerjevi komisiji prvotno namenjeno. Direktorat, ki danes pokriva informacijsko družbo, bi moral ohraniti svojo vsebinsko identiteto in ne bi bilo primerno, da bi se zlil v organizacijsko enoto, ki v državni upravi skrbi za informatiko kot stroko, še več, delovati bi moral tudi horizontalno. Njegova (prenovljena?) vloga bi morala biti podpora kakovostnemu preskoku gospodarstva in podpora raziskavam in inovacijam, pri katerih imajo informacijsko komunikacijske tehnologije dokazano pomembno vlogo," pravi Györkös.

Ob tem poudarja, da je skoraj 20 odstotkov sredstev v evropskem programu Obzorje 2020 usmerjenih v raziskave na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij. "Odločitev vlade o organizaciji resorjev je avtonomna. Tovrstne odločitve so toliko boljše, čim bolj so podprte z argumenti in vizijo ter cilji, ki jih s spremembo vlada želi doseči," dodaja.

Gregor Cerar
Prijavi napako
Komentarji
stewie
# 06.05.2016 ob 06:46
Ministrstvo za birokracijo?
To me spominja na alanfordovsko "ministrstvo za gubljenje vremena".
Sicer je pa celotna vlada glih tako alanfordovska - krade revnim in daje bogatim.
Naslednje novo ministrstvo pri nas bo morda že, po ideji Goebbelsa ministrstvo za propagando.
7up
# 06.05.2016 ob 06:36
Kaj pa direktorat za informacijsko družbo drugega, kakor pa skupek birokratov? Mislite da tam sedijo vizionarji, ki so obogateli v računalništvu in sedaj vračajo skupnosti "pro-bono"?

Tudi, če ta direktorat ukinijo..... razen par trajno brezposelni oseb razlike ne-bo nobene.
ping0ping0
# 06.05.2016 ob 06:58
Naše izkušnje z digitalno pismenostjo javnih uslužbencev so katrastrofalne. Nekaj pošlješ pa trdijo da pa oni tega ne morejo odpret neveš če senaj smejiš ali zjočeš nič ne obvladajo še upokojenci so resna konkurenca sigurno pa zapravljajo denar za neka šolanja samo da se denar zapravlja s tem znanjem bi večina teh v gospodarstvo pogorelo. Za besedo open source pa še tak niso slišali. Razumemo da zdaj birokrati morajo ščitit pred digitalno reformacijo birokracije (zmanjšanje potrebe po javnih varnih doživljenskih birokratskih delovnih mestih). Najbolše je bilo ko je bil na strani zavoda za zaposlovanje objavljen primer življenjepisa v *.docx formatu. Verjetno so si mislili da ima vsak bresposelni najnovejšo verzijo Worda tako kot oni ki financirajo Micro.. ne nem kako se že reče. Glede na videno v tujini me čudi da smo se tako dobro odrezali. Mogoče jih dohitimo za 20 let.
dStroj
# 06.05.2016 ob 06:51
Ma spimo na celi črti. Eni pa še vedno verjamejo, da je država gonilo napredka.
''Podržavljenje informacijske družbe'' Mi dobesedno hodimo ritensko. Venezuela, here we come.

Se čudite rezultatom na zadnjih referendumih? Vladata nam regresivna levica in zahojena desnica, ker takšni smo! Prava šentflorjanska smetana, ki se je izrodila do zadnje stopnje, samo tako je moč razložiti incestoidne poteze naših vlad. Leve je strah tujega kapitala in nacijev, desne pa vampirske države in gejev. Pa še 15 let bo minilo preden jih bo šlo dost v penzijo, da se kaj obrne.
xnplater
# 06.05.2016 ob 07:51
wordovih al pa open office (libre office) dokumentov se pač ne pošilja. pošlje se pdf.
firtoh
# 06.05.2016 ob 07:19
Naj uvedejo e-volitve,če si upajo.
Pred tremi leti sem dobil velik poračun za električno energijo.Ena izmed modrih ugotovitev,zakaj je večja poraba, uslužbenke na pritožbah:A imate otroka?Lahko,da veliko dovnlovda filme,ko vi že spite.
Toliko o birokratih
xes
# 06.05.2016 ob 08:04
Sicer pa se strinjam z izjavami ostalih komentatorjev ... računalniška pismenost v javnem sektorju je porazna, zlizanost javne uprave z microsoftom pa že prav nagravžna ...
juk
# 06.05.2016 ob 09:26
Kaj je sedaj s Panamskimi dokumenti? vse potihnilo
ReDBik
# 06.05.2016 ob 07:22
ping0ping0 sem vesel, da je to koncno nekdo omenil... Res velika sramota v vrsti polom naše države. Zdi se kot da namerno delajo slabo ali pa so res tako hudo nesposobni? IBM klicni center v Mariboru bi omogočil službo veliko mladnim v regiji kateri praktično ni služb. Za primer si poglejte Bratilsavo. IBM tam zaposluje ogrmno ljudi, pa ne samo IBM ampak en cel kup podobnih podjetji, ki so prvo postavila klicne centre in nato nadgradila v poslovne centre, ker so bili tako uspešni. IBM, Lenovo, AT&T, Amazon, Dell itd. Brezposelnost v Bratislavi je ekstremno nizka, sploh med mladimi..... Med drugim pa je tam zaposlenih veliko in vse več slovencev... Hvala vlada!
ping0ping0
# 06.05.2016 ob 07:13
IBM ne bo odprl klicnega centra v Mariboru. Hvala sposobna vlada! Verjetno so to storili spet namerno.
uizzi
# 06.05.2016 ob 06:50
A veste kaj meni manjka pri Cerarjevi vladi?

Manjka vizija, manjka pogum..

Mogoče so izredni pri upravljanju zatečenega stanja, mogoče nam bodo prihranili milijarde, mogoče..., ampak brez pogumnih odločitev in tveganja bomo ostali na mestu. Imeli bomo izreden birokratski stroj in to je vse..
7up
# 06.05.2016 ob 06:46
Filozof Pavel Gantar je bil tudi posmeh čemutkoli resno povezanega s informatiko. Poglejte na njegovo bogato zapuščino... ni je:)
Plavix
# 06.05.2016 ob 12:20
Kaj je to informacijska družba? Jaz si to predstavljam družbo, ki zna brskati po elektronskih virih, uporabljati internet, kjer res najdeš čisto vse že... ne pa nasedati na laži, ki jih širita dva glavna medija!
In, če danes kdo še nasede na laž, ko imamo internet.... mora biti pa res skrajno butast (sorry izrazu)
xes
# 06.05.2016 ob 08:03
Sistem naše e-uprave je vreden posmeha ... počasen, nezanesljiv, nepregleden in kompliciran, preveč zbirokratiziran skorajda namenjen samemu sebi ... podobnosti z našim birokratskim aparatom so zgolj naključne :)
igor-za
# 06.05.2016 ob 07:21
Že dolgo vrsto let se državni servis uničuje od zunaj (politika) in od znotraj (plačna politika, sposobni odhajajo, zaposluje pa se "naše", ministri in državni sekretarji delajo zmedo in gasijo požare - beri ukvarjajo se z trenutnimi problemi - na strategijo pa pozabljajo.
Tako vsa ministrstva postajajo "ministrstva za birokracijo".
smartass2011
# 06.05.2016 ob 07:16
S tem so hoteli pokazati, da jih en klinc briga za "družbo", kateri je "direktorat za informacijsko družbo" namenjen. Če bo ta direktorat po novem pod MJU, je jasno, čemu ali komu bo po novem namenjen: javni upravi. Družba naj se znajde kot ve in zna, važno, da bo imela javna uprava dobro informacijsko podporo.
firtoh
# 06.05.2016 ob 13:09
Gorila
Ti ga tud sviras.
Itak,da sem sel na EP.Zenska,ki sprejema reklamacije,sedi pred rac.monitorjem,kjer ima vpogled v placane racune in porabo el.energije.
Hotel sem samo povedati,da se zaposljuje ljudi,ki se ne spoznajo niti na svoj posel,kaj sele,da jim das nove naloge.Sicer el.podjetje itak spadajo med podjetja z vecinskim drzavnim lastnistvom,torej je kriterij zaposlovanja enak javni upravi.
Rasta75
# 06.05.2016 ob 11:46
Vztrajno rinemo nazaj v kameno dobo...
gesan
# 06.05.2016 ob 08:57
xnplater
# 06.05.2016 ob 07:51
wordovih al pa open office (libre office) dokumentov se pač ne pošilja. pošlje se pdf.
......................................
Jap!
Slovenci so velemojstri iznajdljivosti!
Še grafično oblikovanje izvajajo v Wordu...
gesan
# 06.05.2016 ob 08:54
Res me čudi, da vlada ne more po hitrem postopku sprejet potrebnih aktov, ki bi omogočali, da se silne milijarde spravijo nazaj kamor spadajo.

Res me čudi!
:)
karambo
# 06.05.2016 ob 07:45
Najbolše je bilo ko je bil na strani zavoda za zaposlovanje objavljen primer življenjepisa v *.docx formatu. Verjetno so si mislili da ima vsak bresposelni najnovejšo verzijo Worda tako kot oni ki financirajo Micro.. ne nem kako se že reče.

LibreOffice je odprto-kodni program, ki odpre tudi docx datoteke.
Mindmaster
# 06.05.2016 ob 09:20
@7up

Kot je meni znano, ima vecina organizacij v javnem sektorju svoj IT oddelek, tako da bodo tajnice lahko se naprej delale tisto, kar zdaj. Prednost je v neplacevanju licencnin. Vecina programske opreme, ki jo javni sektor uporablja, ze ima svoje odprtokodne alternative. Teh 100 milijonov za izobrazevanje javnega sektorja bo se vedno ceneje kot obnavljanje licenc.
Springbok
# 06.05.2016 ob 09:16
Mininistrstvo za informatiko in javno upravo. MIJAU
bell26
# 06.05.2016 ob 09:11
To je ta vaša preljuba država, ki se vtika v vse pore našega življenja.
Mindmaster
# 06.05.2016 ob 09:01
@7up

Direktorat za informacijsko druzbo je smiseln. Tega ne problematizira niti Ales Spetic, ki prihaja iz gospodarstva in to s precej uspesnim produktom. Je pa res, da gre tu za navadno podrzavljenje informacijske druzbe. Direktorat rabi vec samostojnosti, ne manj.

Nekako ne verjamem, da bo pod okriljem javne uprave kdo predlagal, da zacnejo postopen prehod na odprtokodno programsko opremo, ker tricetrt javnega sektorja sploh ne ve, kaj to pomeni.
ping0ping0
# 06.05.2016 ob 07:03
Le 24 odstotkov slovenskih internetnih uporabnikov naj bi aktivno uporabljalo javne elektronske storitve. Kake storitve mislijo? Naj malo pogledajo na tuje strani.
uizzi
# 06.05.2016 ob 07:02
Ni pomemben Pavel, ampak usmeritev...
uizzi
# 06.05.2016 ob 06:38

Prva Janševa vlada je ukinila ministrstvo za informacijsko družbo in obenem ustanovila "ministrstvo za birokracijo“, ki so ga ohranile vse naslednje vlade.


Heh saj bi kaj rekel, ampak spremenilo se ne bo nič.

Iz poraza v poraz z Janšo do končne zmage.
Sapp
# 06.05.2016 ob 13:55
Najslabše se je odrezala na področju digitalnih javnih storitev.

Tole me definitivno ne čudi. Sem imel priložnost osebno se spoznati s tem področjem, konkretno s portalom poiscidelo.si, ki spada pod Zavod za zaposlovanje. Absolutno priporočam, a le za tiste z močnimi živci:) Aja, pa za začetek se je potrebno registrirati, brez tega ne gre. Očitno so oglasi za prosta delovna mesta neka ful zaupna informacija o kateri se ne sme prevec razvedeti.
djdj
# 06.05.2016 ob 12:13
Birokrati bodo poskrbeli, da ostanemo kjer smo ali nazadujemo.
Potrebovali bi ministrstvo za miškin kazalec.
zvit kot presta
# 06.05.2016 ob 11:11
Prepir za vrtičke znotraj državne uprave.
7up
# 06.05.2016 ob 10:20
Mindmaster

Strošek licenc definitivno ni razlog za kakršen koli prehod na "open-source".

-Microsoft ima s državno upravo posebno pogodbo na podlagi katere uporabljajo njihove produkte skoraj zastonj.
-Tudi open-source programi niso zastonj. Open source pomeni zgolj, da je mogoče za določen produkt dobiti izvorno kodo. Skoraj za vsemi temi projekti tako ali drugače stoji kakšna multinacionalka, ki bodisi trži licence ali pa ima drugače model plačevanja. Tudi tukaj ni nobenega zastonj kosila!

Strošek same menjave definitivno ne-bi bil samo 100 milionov. Napisal sem nekaj 100 milionov, zelo verjetno bi šlo pa za znesek velik kakšno miliardo. Mislim, da sedaj JU plačuje cca 10 milinov letno MS. Mislim, da ima šolstvo programsko opremo brezplačno.

Alternative so predvsem za "generična" pisarniška orodja ala Word/Excel. Neprimerno precej večji strošek, bi bila migracija "custom" rešitev, ki so jih razvili v zadnjih 20-tih letih s uporabo npr MS tehnologij(Npr eDavki) Tukaj bi stroški menjave šele poleteli v nebo,...
mitja_i
# 06.05.2016 ob 10:07
Ravno zato, ker so vlade doslej gledale na inf. znanost birokratsko, smo za?eli zaostajati...
sosman
# 06.05.2016 ob 08:08
Najboljše ja, da damo birokratom v roke odločanje o nečem, kar bi v normalnih razmerah pomenilo, da jih ne potrebujemo več (toliko). Le kaj bo njihova motivacija? Napredek informacijske družbe? Retorično vprašanje.

Only in Slovenia...
Skippy
# 06.05.2016 ob 07:19
Pa saj boljše, da nam ne nudijo nobenih spletnih javnih storitev, saj so vse njihove aplikacije tako slabe, da če bi jih hoteli prodati, ne bi dobili nobenega kupca.
"krvodajalec"
# 07.05.2016 ob 01:54
V parlamentu sedijo pohlepni egocentriki izvoljene od velike večine njim podobnih.
Kaj pričakovati od "informacijske družbe"?
Poneumljanje in nadzor!
Že vidim dve mamici z vozički. "A si mu že kupla tablico . . ."
Čakam le še na digitalni kruh in digitalni WC papir. Digitalni (virtualni, namišljeni) denar pa že vrti svet in nas z njim.

Pomembno je kaj in ne kako! In za ta - kaj - me skrbi.
Prihodnost se bojim bo digitalno črna!
Morda pa vznike iz gnoja roža?
what?
# 06.05.2016 ob 12:45
wordovih al pa open office (libre office) dokumentov se pač ne pošilja. pošlje se pdf.

a se ti zavedas da je treba za shranit v PDF datoteki narest par klikov vec? in ti to resno pricakujes od javne uprave - saj nisi resen :-)
QUENDI
# 06.05.2016 ob 10:54
..... vlada obvlada hitre postopke.....torej iozgovorov za vse anamolije ni........
m72
# 06.05.2016 ob 10:35
"Informacijska družba" se transformira v blebetkota :-)
REsnica
# 06.05.2016 ob 10:28
mene sploh ne moti pod katerim ministrstvom je direktorat za info družbo.

pa tudi če naredite novo ministrstvo za opozicijo in ga tam "pripopate", mi je vseeno. glavno je, da ima kader, denar, proste roke in da drugi sodelujejo z njim do te mere da se novi sistemi razvijajo v smert uporabnosti in da se implicirajo vsaj tako hitro kot v državah v prvi tretjini (v tem segmentu) v EU.
tunak tun
# 06.05.2016 ob 09:38
Lubadarji veselo praznujejo na hrbtih navadnih ljudi. Tako dolgo dokler ne bodo imeli nobenega drugega kot upokojence. Vsi domoljubi bi se morali tega zavedati. Nikoli nismo imeli tako slabo oblast. Tudi ko so to bili nemci ali srbi. Sami se bomo uničili.
RJSlo
# 06.05.2016 ob 09:00
Razvoj informacijske družbe bodo prevzeli "birokrati"
---------------------------------------------
No ja. Nadzor mora biti. Toda s tem prevzemom bo nekoč perspektiva veja gospodarstva počasi potonila v brezno. B
-tuditi
# 07.05.2016 ob 13:00
Politika
Sklonjen
# 06.05.2016 ob 08:13
Še to ... !
jure-bure
# 06.05.2016 ob 07:29
@ping0ping0
"digitalno pismenostjo javnih uslužbencev"... "primer življenjepisa v *.docx formatu. Verjetno so si mislili da ima vsak bresposelni najnovejšo verzijo Worda tako kot oni "...

oh PingPong... hotel si pameten izpasti, pa ti ni uspelo.... malo še sebe poglej, ki se imaš očitno za zelo digitalno pismenega.... pa take kvasiš...
tudi za prejšnje verzije word-a obstaja možnost, da se odpre docx dokument - na microsoftovi strani si potegneš samo dodatek za ta tip - Microsoft Officeov združljivostni paket za oblike zapisa datotek programov Word, Excel in PowerPoint - https://www.microsoft.com/sl-si/download/details.aspx?id=3

tako PingPong - pa boš lahko spet bolj pismen, kot ostali nepismeni, ki jih omenjaš!
izo
# 06.05.2016 ob 15:03
majer bo zrihtu tablice vsem šolarjem press..
GORILA
# 06.05.2016 ob 09:31
@firtoh

Pred tremi leti sem dobil velik poračun za električno energijo.Ena izmed modrih ugotovitev,zakaj je večja poraba, uslužbenke na pritožbah:A imate otroka?Lahko,da veliko dovnlovda filme,ko vi že spite.
Toliko o birokratih


...ti si pa tud slika! Dobiš velik poračun za električno energijo, pa se greš pritoževat na upravno enoto (saj ne vem, mogoče si šel pa v urad predsednika republike!?), namesto, da bi se šel pritožit k svojemu ponudniku električne energije!
7up
# 06.05.2016 ob 09:09
Mindmaster

In kaj meniš, kakšna konkretno bi bila resnična prednost "odprtno-kodne" rešitve?

Zakaj konkretno bi se splačala ta več 100 milionov ali pa celo kakšno miliard eur draga tranzicija, da bi dosegli konkretno kaj? Da bi tajnice lahko spreminjale izvorno kodo applikacije, ki jo uporabljajo?
Kazalo