Med osrednjimi vzroki za težave v medijih je Novković naštel stanje na področju tržnih deležev oziroma razdeljevanja oglaševalskega denarja, lastništvo, slabo spremljanje smernic v svetovnem novinarstvu in nezadosten prenos znanja iz tujine. Foto: MMC RTV SLO/Aleš Vozel
Med osrednjimi vzroki za težave v medijih je Novković naštel stanje na področju tržnih deležev oziroma razdeljevanja oglaševalskega denarja, lastništvo, slabo spremljanje smernic v svetovnem novinarstvu in nezadosten prenos znanja iz tujine. Foto: MMC RTV SLO/Aleš Vozel

"S padcem socialnih standardov padajo žal tudi profesionalni standardi, predvsem temeljni zaščitni mehanizmi, ki omogočajo avtonomijo," je ob robu okrogle mize o prihodnosti časopisov, ki so jo pripravili v okviru Humanističnega maratona v Kopru, poudaril predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik. Urejen socialni status namreč omogoča večjo profesionalno zaščito in zaščito osebne integritete. "Vse večjo prekarizacijo novinarskega poklica in delanje v pogojih izrazite fleksibilnosti bi zato označil kot temeljno nevarnost za prihodnost poklica," je izpostavil.

Da je slovensko novinarstvo na področju socialne in druge varnosti, pritiskov na novinarje in rumenega tiska v večjih težavah kot pred leti, se je strinjal tudi nekdanji odgovorni urednik brezplačnika Žurnal24 Goran Novković. Zaradi slabe socialne varnosti novinarji v tem poklicu ne zdržijo dolgo, znanje se ne ohranja, posledica tega pa je lahko slabše spremljanje zgodb.

"Še vedno je veliko dobrih novinarjev"
Stepišnik pa dodaja, da se ob tem novinarstvo sooča še s pomanjkanjem samokritičnosti, resnosti, sistematičnosti in ustreznega znanja. Kljub temu je pri nas še veliko dobrih neodvisnih preiskovalnih novinarjev. "Dolgoročna zmaga, vsaj kar se tiska tiče, bo na strani tistih, ki bodo dojeli, da zmago prinaša raziskovalno novinarstvo prej kot hitre, instant, čeprav včasih ekskluzivne informacije," je prepričan.

Novković pa nasprotno meni, da se je treba "izogibati dogmam, da je vse, kar je atraktivno, slabo". Najboljše so po njegovem mnenju kredibilne zgodbe, ki so tudi atraktivno podane in imajo posledično večji učinek na bralca. Zato se mu zdi, da so se tudi po zaslugi komercialnih medijev v zadnjem času izboljšali nekateri standardi novinarskega znanja.

Novinarji morajo ustvarjati zgodbe
Da pripravljenosti za višje standarde kakovosti v novinarstvu pogosto ni niti pri samih novinarjih, pa opozarja medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin. Kot je dejala, bi morale tiskovne konference pokrivati agencije, novinarji časopisnih hiš pa ustvarjati nove zgodbe.