Vodja poslancev SDS-a Jože Tanko je na novinarski konferenci pojasni, da bi takšen zakon omogočil pregled nad premoženjem, ki ga imajo v lasti funkcionarji, ter preverjanje, ali je posamezen funkcionar prijavil vse svoje premoženje.

Predlagane spremembe glede nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev mnenju SDS-a narekuje tudi dejstvo, da tudi DZ ni opravljal nadzora nad premoženjskim stanjem treh članov senata Komisije za preprečevanje korupcije. "Potrebno je poudariti, da v vsem času, kar je bil imenovan senat, ni bil opravljen niti en nadzor nad premoženjskim stanjem članov senata. Odgovornost nad tem, da ta nadzor ni opravljen oziroma še ni zaključen, je predvsem v vrstah sedanje koalicije," menijo poslanci SDS.

Zmanjšan zagon po populističnem rušenju vlade
Tanko se je dotaknil tudi odstopa senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Ta je po njegovih besedah odprl številna vprašanja, ki so povezana z dozdajšnjim delom senata, in se vprašal, zakaj je senatu pošla sapa ravno v času, ko se je soočil z najtežjimi temami, kot je korupcija v bančništvu in zdravstvu.

Tanko je ocenil, da je senatu zagon zelo upadel potem, ko je KPK-ju uspelo s političnimi in populističnimi prijemi zrušiti vlado Janeza Janše. Po njegovih besedah je senat KPK-ja prednost dajal politično odmevnim temam, v ozadju pa puščal ključne vsebine.

Predsednik KPK-ja Goran Klemenčič si je že na samem začetku mandata privoščil velik spodrsljaj, ko na seznam podjetij, za katera veljajo omejitve poslovanja, ni uvrstil podjetja Imobilia Plus, ki ga je soustanovila Klemenčičeva žena Nina Zidar Klemenčič, je poudaril.

Močnejši organi pregona in nadzora
Očitno je, tako Tanko, da je bil KPK v obeh sestavah zelo populističen in je deloval bolj kot politični in ne kot neodvisni organ. Ob tem je opozoril, da je v primeru KPK-ja zatajila tudi nadzorna funkcija DZ-ja, saj v vsem mandatu aktualnega senata KPK-ja DZ ni izpeljal niti enega nadzora nad premoženjem članov senata.

Zato se je zavzel za okrepitev vloge organov pregona in davčne uprave v boju zoper korupcijo in drugim kaznivim dejanjem ter za spremembe zakonodaje, ki bi omogočile lažji dostop do podatkov, potrebnih za ugotavljanje morebitnih zlorab v bančništvu.

Odpoklic županov zahteven zalogaj
V povezavi z odstopom in predlogi zakonodajnih sprememb KPK-ja se je odzval tudi predsednik DZ-ja Janko Veber. Ta zagovarja predloge odhajajočega vodstva komisije o možnosti odpoklica javnih funkcionarjev, odpoklic županov pa se mu zdi pravno zelo zahtevno vprašanje.

Deloma je to vprašanje sicer že urejeno v zakonu o lokalni samoupravi, če se nanaša na kršenje ustave, odločb ustavnega sodišča ali sodišč. Če bi želeli narediti kakšne konkretnejše korake, pa Veber opozarja, da je treba zadevo zelo dobro preučiti.
Za poslance in funkcionarje vlade ter ministrstev komisija predlaga tudi sprejetje etičnega kodeksa. Veber je spomnil, da je to vprašanje v veliki meri že urejeno z ustavo in več zakoni, deloma tudi s poslovnikom DZ-ja. Poleg tega nekatere stranke to urejajo tudi s svojimi statuti. A bi bilo smiselno razmisliti o dopolnitvah kakšnega izmed zakonov.

Če bi namreč v kodeks želeli napisati nekaj, kar v zakonu ni urejeno, bi presegli zakonsko normo, je opozoril. Nekatere izboljšave pa so zagotovo potrebne, je priznal Veber in tudi sam zagovarja urejanje tega vprašanja.
Virant bi sam vložil zakonski predlog
Tudi minister Gregor Virant podpira predloge KPK-ja, po katerih bi s spremembo protikorupcijskega zakona povečali pooblastila komisije pri nadzoru nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, hkrati pa vzpostavili svet komisije, ki bi nadziral KPK. Te predloge je pripravljen kar sam predlagati v vladno proceduro.

Notranji minister Virant pred tem še pričakuje, da mu bo KPK posredoval besedilo sprememb omenjenega zakona in da se bodo dogovorili o nadaljnjih postopkih.