Vlada sicer pojasnjuje, da je ta ukrep v javnosti napačno razumljen, je za TV Dnevnik poročala Anja Huš. Varčevalni zakon namreč ne predvideva obveznega upokojevanja, pravijo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, ampak le prenehanje pogodbe o zaposlitvi tistemu, ki je izpolnil pogoje za starostno upokojitev.
"Zakaj smo se odločili za ta ukrep? Razlog je isti kot pri drugih ukrepih – prihranek," je pragmatično razložil pravosodni minister Senko Pličanič. Eden izmed takih kandidatov je tudi Tine Stanovnik, ki šteje 64 let. Lahko bi bil v pokoju, a vsak dan dela kot profesor na fakulteti. "Ne čutim kakšnih težav in z veseljem opravljam svoje delo," pravi.

Ostane še dogovor z delodajalcem
S sprejetimi ukrepi bo javnim uslužbencem dva meseca po tem, ko bodo izpolnili pogoje za upokojitev, pogodba prenehala veljati. Profesor Stanovnik se bo tako moral, če želi službo obdržati, dogovoriti z delodajalcem. "Ni avtomatizma. Delodajalec in zaposleni se lahko dogovorita o podaljšanju delovnega razmerja," je pojasnila Lidija Apohal Vučkovič z ministrstva.

Stanovnik pa je posvaril, da je ukrep"popolnoma nesmiseln in v nekaterih institucijah lahko nastopijo izjemno resne težave, predvsem na univerzah in v zdravstvenih institucijah". Če bo zaradi tega ukrepa v javnem sektorju kar naenkrat več prostih delovnih mest, bo to verjetno vplivalo na zmanjšanje brezposelnosti, bo pa na drugi strani večji pritisk na pokojninsko blagajno, ki ima že zdaj velike težave.

"To je izjemno slabo, izjemno slabo in mimogrede povzroča tudi druge stroške, predvsem v zvezi z odpravninami," je še opozoril Stanovnik.

Bi privarčevali, a je neustavno
A na ministrstvu za notranje zadeve so denimo že naredili izračun. Več kot 400 ljudi bi se lahko upokojilo, prihranek bi bil 13 milijonov evrov, pokojninsko blagajno bi stali 5 milijonov, toda kaj, ko je bil tak ukrep že razveljavljen na Ustavnem sodišču in tudi tokrat je ustavno sporen, pravi ustavni pravnik Rajko Pirnat.

"(Ukrep, op. a.) je diskriminatoren. Ženskam prej vzame pravico do zaposlitve v javnem sektorju kot moškim, kar je ustavno sodišče že reklo, da je diskriminacija," je izpostavil Pirnat. Sicer je ukrep začasen in bo prenehal veljati, ko bo rast bruto domačega proizvoda dve leti zapored presegla 2,5 odstotka.