Upravičen razlog za posedovanje orožja je tudi dedovanje. Foto: MMC RTV SLO
Upravičen razlog za posedovanje orožja je tudi dedovanje. Foto: MMC RTV SLO
Lovec
Brez lovskega izpita ne smemo na lovišče. Foto: Reuters
Pištola
Do orožja je mogoče priti tudi po nezakoniti poti. Foto: EPA


Pri izdaji orožne listine iz razloga osebne varnosti mora posameznik v upravnem postopku dokazati oziroma predložiti dokaze, da je njegova osebna varnost zaradi spleta okoliščin ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev varnosti potreboval varnostno orožje (17. člen Zakona o orožju). Že iz narave stvari, ostalih določb zakona in drugih predpisov izhaja, da posameznik k tej ogroženosti ne sme prispevati s svojim ravnanjem ali obnašanjem. Prav tako pa varnostno orožje ne sme služiti za reševanje sporov ali prikazovanje moči. Zakon pa izrecno ne pove, kaj je tehten razlog za posest varnostnega orožja. O vprašanju, ali je posameznik upravičen do varnostnega orožja oziroma orožne listine, odloča upravni organ skladno z Zakonom o upravnem postopku, Zakonom o orožju in določbami drugih predpisov.

Vir: MNZ za MMC

Kdor želi imeti pri sebi orožje, mora po zakonu o orožju imeti za to upravičen razlog, in sicer bodisi da:

- dokaže, da je njegova osebna varnost močno ogrožena;
- predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o lovstvu;
- je član strelske športne organizacije;
- ima dokaze o podaritvi ali dedovanju orožja;
- ima dovoljenje za zbiranje orožja.

Orožne listine - dovoljenje za nabavo orožja in streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja - poleg tega lahko dobi le nekdo, ki je dopolnil 18 let, v zvezi z njim ni zadržkov javnega reda (torej ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ali prekršek z elementi nasilja), je zanesljiv (mu torej ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ni odvisen od alkohola ali mamil), ima opravljen zdravniški pregled (spričevalo velja le eno leto) in je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.

Vlogo za izdajo orožne listine posameznik vloži na upravni enoti, kjer ima stalno prebivališče.

Do orožja je seveda mogoče in še lažje priti tudi po nezakoniti poti. Za podatke v zvezi s tem smo zaprosili policijo, od koder so sporočili, da so v letu 2008 obravnavali 24 % več kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva kot v letu poprej, in sicer 160 (v letu 2007 129), ter zasegli znatno večje količine orožja.

Podobno gibanje na tem področju se nadaljuje tudi letos, saj je policija v prvem polletju 2009 obravnavala 107 (v prvem polletju 2008 pa 92) ali 16,3 % več kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva in v istem obdobju zasegla več kot 5.300 kosov različnega orožja.


Strelska zveza: Končni "blagoslov" da vselej država
Kot je za MMC v zvezi s tem povedal Renato Šterman, vodja reprezentanc Strelske zveze Slovenije, je namen strelskih društev predvsem pridobiti uspešne tekmovalce, zato šolajoči se mladi dobijo orožje pri njih (temu so namenjena sredstva iz občinskega proračuna), starejši pa si ga morajo nabaviti na svoje stroške. V vsakem primeru pa posameznik pri njih naredi prve korake v usposabljanju in si pridobi natančnost pri streljanju, o tem, ali je spodoben varno upravljati z orožjem, pa na koncu vselej odloča država, saj mora pred državnimi organi opraviti zgoraj omenjeni izpit za varno rokovanje z orožjem. Tu se preverjajo poznavanje zakonov, znanje prve pomoči, znanje o uporabi in prenosu orožja, pa tudi praktični del, kjer posameznik pokaže, da orožje obvlada. Izpit se opravlja pri enem od koncesionarjev.

Za 15-urni tečaj je treba odšteti 103 evre, za izpit 50 evrov
Po besedah svetovalca uprave za področje upravljanja z orožjem pri podjetju G7 Janeza Koširja stane tovrsten tečaj (teoretičen in praktičen del obsega 15 ur) 103 evre, opravljanje izpita pa 50 evrov. V G7 so po besedah Koširja v sedmih oz. osmih letih, odkar izvajajo ta program, usposobili skoraj 1.400 kandidatov, "na mesečni ravni pa v povprečju beležimo približno 30 prijav".

In kdo so v večini kandidati, ki se prijavijo na tovrstni tečaj? "Med kandidati, ki smo jih v G7 že izobraževali, prevladujejo tisti, ki se nameravajo oz. so se že vključili v športno-strelska društva," je za MMC še pojasnil Košir. Tem po njegovih besedah sledijo "navadni" državljani, ki se zaradi takšnega ali drugačnega razloga odločijo za nakup orožja, naslednja skupina pa so varnostniki G7 in zaposleni v drugih zasebnih varnostnih podjetjih.

Med kandidati je po Koširjevih besedah malo lovcev, saj je zanje to področje posebej urejeno v okviru njihove krovne organiacije, ki skrbi tako za preverjanje sposobnosti lovcev kot tudi za orožja.

Do orožnega lista še pred lovskim izpitom
Kot nam je pojasnil Srečko Krope, predsednik Lovske zveze Slovenije, se z osemnajstimi leti vsakdo lahko včlani v katero izmed lovskih družin. Zatem dobi enega ali dva mentorja in začne opravljati enoletno prakso. Tej sledi še trinajst sklopov predavanj in opravljanje lovskega izpita, brez katerega posameznik s puško ne more na lovišče. Drži sicer, da orožni list posameznik lahko dobi že predtem, pojasnjuje Krope. Če je pri lovskem izpitu dvakrat neuspešen, ga iz lovske družine izključijo, o tem pa obvestijo tudi upravno enoto, ki bo orožni list spet odvzela.

Orožje mora biti vselej pod ključem
In kako je s hrambo orožja? Zakon določa, da mora posameznik orožje hraniti tako, da ne pride v roke nepoklicani osebi, imeti ga mora torej zaklenjenega. Isto velja za zbiralce orožja - prostor, kjer ga hranijo, mora biti tehnično varovan v vitrini ali sefu.

Sicer pa policist tudi brez predhodne odločbe pristojnega organa na kraju samem lahko zaseže vsakršno prepovedano orožje, orožje, za katero oseba nima orožne listine ali zanj obstaja sum, da je posameznik z njm storil prekršek zoper javni red in mir ali kaznivo dejanje.



Pri izdaji orožne listine iz razloga osebne varnosti mora posameznik v upravnem postopku dokazati oziroma predložiti dokaze, da je njegova osebna varnost zaradi spleta okoliščin ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev varnosti potreboval varnostno orožje (17. člen Zakona o orožju). Že iz narave stvari, ostalih določb zakona in drugih predpisov izhaja, da posameznik k tej ogroženosti ne sme prispevati s svojim ravnanjem ali obnašanjem. Prav tako pa varnostno orožje ne sme služiti za reševanje sporov ali prikazovanje moči. Zakon pa izrecno ne pove, kaj je tehten razlog za posest varnostnega orožja. O vprašanju, ali je posameznik upravičen do varnostnega orožja oziroma orožne listine, odloča upravni organ skladno z Zakonom o upravnem postopku, Zakonom o orožju in določbami drugih predpisov.

Vir: MNZ za MMC