Bratuškova je dejala, da bodo čez dan zagotovili sredstva do konca junija, v 14 dneh pa bodo našli rešitev za obdobje do konca leta. Kje natančno bodo dobili denar, ni pojasnila.

Finančni načrt ministrstva sestavlja pristojni minister, ki je za načrt tudi odgovoren, je dodala premierka. "Dejstvo je tudi, da je treba vsekakor najprej pokriti zakonske obveznosti, potem pa vse drugo. Problem tudi s tem, da ugotovimo, kdo svoje naloge ni opravil, ni rešen, ampak vozovnic nikomur ne bo treba doplačati. Subvencije ne bodo ukinjene," je v odgovoru na poslansko vprašanje Jasmine Opec (SLS) povedala premierka.

Minister Omerzel si očita politično naivnost
V DZ-ju se je v odgovoru na poslansko vprašanje Mihaela Prevca (SLS) na dogajanje odzval tudi Samo Omerzel, minister za infrastrukturo in prostor, ki je pristojen za promet. Ponovil je, da so na ministrstvu pripravljali predloge za reševanje "nevzdržne finančne situacije", a da zanje žal ni bilo posluha.

Ob tem je poudaril, da se je pred novinarsko konferenco prejšnji teden vprašal, ali je res izčrpal povsem vse možnosti za pogovore znotraj vlade o iskanju rešitev. "Verjemite mi, moj odgovor je bil da," je dodal.

Kot je še dejal Omerzel, se je pri sprejemanju proračuna imel za del vladne ekipe in je bil prepričan, da bodo rešitve iskali skupaj. Po njegovih besedah so namreč že ob sprejemanju proračuna vedeli, da bodo potrebovali več denarja, pri sestavljanju proračuna pa so predstavniki infrastrukturnega in finančnega ministrstva skupaj pregledovali postavke.

"V kar sem takrat verjel - in kar sam sebi zdaj očitam -, je, da smo ekipa. Verjel sem, da na ravni od ministra do ministra beseda nekaj velja," je povedal in dodal, da je bil takrat politično naiven. Priznal je, da bi se verjetno na razmere moral odzvati že prej, a je vse do novinarske konference prejšnji teden verjel, da bodo rešitev za nastale razmere našli skupaj.

Čufer: Rešitev na podlagi prerazporeditev na proračunskih postavkah
Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Uroš Čufer, pa je v odgovoru na poslansko vprašanje Jožefa Horvata (NSi) zatrdil, da rebalansa proračuna ne bo predlagal in da tudi ni potreben.

Tudi po njegovem mnenju bodo še danes našli ustrezno rešitev na podlagi prerazporeditev na proračunskih postavkah. Ob tem verjame, da bodo podrobnosti javnosti lahko predstavili že v torek.

Prejšnji teden presenetila novica, da denarja ni
Poročali smo, da je študente in dijake razjezila izjava Sama Omerzela, ministra za infrastrukturo in prostor, pristojnega za promet, ki je prejšnji teden dejal, da njegovo ministrstvo nima denarja za omenjene subvencije do konca koledarskega leta. To bi posledično lahko pomenilo, da bi morali šolarji že prihodnji mesec za mesečno vozovnico odšteti tudi 100 evrov več kot ta mesec.

Študentska in dijaška organizacija sta napovedali tudi pritiske na vlado, da zagotovi manjkajoči denar za subvencioniran prevoz dijakov in študentov.

Cena vozovnice vezana na kilometre
Konec julija 2012, v času vlade Janeza Janše, je namreč začela veljati novela zakona o prevozih v cestnem prometu, ki je s šolskim letom 2012/2013 uvedla subvencioniranje prevozov za dijake in študente. Subvencionirane mesečne vozovnice lahko kupijo vsi, ki imajo status dijaka ali študenta, pri tem pa je cena vozovnice vezana na število kilometrov.

Tisti, ki so od šole oziroma fakultete oddaljeni od dva do 60 kilometrov, zdaj za mesečno vozovnico odštejejo 25 evrov. Za tiste, ki so od šole oziroma fakultete oddaljeni od 60 do 90 kilometrov, mesečna vozovnica stane 35 evrov, za tiste, ki so oddaljeni več kot 90 kilometrov, pa 55 evrov. Subvencionirane prevoze uporablja okoli 70.000 dijakov in študentov.

Višina subvencij, ki jih država nameni za mesečne vozovnice dijakov in študentov, se sicer mesečno spreminja, v povprečju pa znaša okoli štiri milijone evrov, od tega okoli milijon evrov za vozovnice na železnici, tri milijone evrov za vozovnice za avtobus. Pri tem sta za kompenzacije avtobusnim prevoznikom namenjena še dodatna dva milijona evrov, pojasnjujejo na ministrstvu.