Italijani so se zelo upirali temu, da bi fašizem uvrstili med totalitarne sisteme, je povedal Šturm. Foto: EPA
Italijani so se zelo upirali temu, da bi fašizem uvrstili med totalitarne sisteme, je povedal Šturm. Foto: EPA

Pisanje tednika Mladine, ki enega od novinarjev označi za 'kostoljuba' ali nekega zgodovinarja označi, da bo igral na kostno piščal iz Hude Jame, je sovražni govor.

Lovro Šturm
Andreja Valič
Valičeva nasprotuje zapiranju arhivov tajnih služb totalitarnih režimov. Foto: MMC RTV SLO/Aleksander Kolednik

Nekdanji minister za pravosodje Lovro Šturm je na Študijskem centru za narodno spravo na predstavitvi zbornika Totalitarizmi na Slovenskem v 20. stoletju spomnil, da je javna tribuna z naslovom Zločini totalitarnih režimov aprila 2008 v Bruslju prvič na enem mestu obravnavala vse totalitarne režime, ki so pustošili po evropski celini. Med totalitarne sisteme je bil prvič uradno uvrščen tudi fašizem, je pojasnil in dodal, da so se temu najbolj upirali Italijani.

Šturm: Italijani so imeli bizarne izgovore
"Imeli so tudi bizarne izgovore, češ da Mussolinijev fašizem ni bil totalitaren, ker so imeli kralja. To je nevzdržno," je poudaril. Dodal je, da je Slovenija poseben primer, saj smo edino Slovenci izkusili vse tri totalitarizme, ki so divjali v prejšnjem stoletju po stari celini - fašizem, nacionalsocializem in komunizem.

"Preživeli smo vse tri totalitarizme. To kaže na odpornost slovenske nacije in tudi posameznikov," je dejal. Ob tem je povedal, da je Slovenija trpela pod fašizmom in nacionalsocializmom in tudi komunizmom. Zadnji je totalitarni režim, ki je trajal najdlje in pustil najtrajnejše posledice, je dodal.

Šturm svari pred sovražnim govorom
Šturm je tudi opozoril na nevarnost sovražnega govora. Takšen sovražni govor je po njegovem pisanje medijev o "premetavanju in preštevanju kosti". Omenil je še tednik Mladina, ki "enega od novinarjev označi za 'kostoljuba' ali nekega zgodovinarja označi, da bo igral na kostno piščal iz Hude Jame".

Peter Jambrek, nekdanji ustavni sodnik, nasprotuje mnenju, da so žrtve fašizma in nacizma "več vredne od žrtev komunizma". "Diskriminacija žrtev totalitarnih režimov je odvratna in vsega obsojanja vredno. Žrtve je treba enako obravnavati, ne glede na to, ali je bil totalitarni režim vojaško poražen ali se je notranje sesul," je še dejal.

Valičeva: Mlade je treba ozaveščati
Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič je na predstavitvi zbornika opozorila, da je mlade treba ozaveščati o totalitarizmih. S tem bi preprečili, da bi se totalitarne grozote ponovile, je poudarila.

Posebno nalogo pri ozaveščanju mladih ima po besedah Valičeve pouk zgodovine. Pri tem je izpostavila rezultate nekaterih evropskih anket med mladimi o poznavanju zgodovine. Kot je pojasnila, so strašljivi podatki, da so nekateri mladi, ki so sodelovali v anketah, imeli komunizem za demokratičen sistem, Adolfa Hitlerja pa za nogometnega trenerja.

"Reafirmacija totalitarnih simbolov"
Valičeva je ocenila, da se v Sloveniji dogaja reafirmacija totalitarnih simbolov. Pri tem je omenila Titovo ulico in kovanec za dva evra s podobo partizanskega komandanta Franca Rozmana - Staneta. Prepričana je, da bi bil za kovanec primernejša Ivana Kobilica ali kakšen motiv ob 20-letnici slovenske osamosvojitve.

Direktorica študijskega centra nasprotuje zapiranju arhivov tajnih služb totalitarnih režimov. "Žrtve imajo pravico izvedeti, kdo je kriv za njeno trpljenje. To je korak k spravi," je še povedala.

Profesor na Fakulteti za družbene vede Vladimir Prebilič je pojasnil, da je temeljna značilnost sodobnih konfliktov družbena razklanost. Ob tem je predstavil podatek, da je v oboroženih spopadih med letoma 1989 in 2005 umrlo sedem milijov ljudi, od tega 75 odstotkov civilistov. "Druga svetovna vojna je bila znana kot totalna vojna, v kateri se je fokus z vojakov preusmeril na civiliste, danes je še huje," je dejal.

Med avtorji zbornika, v katerem so zbrani slovenski prispevki iz evropskega zbornika Crimes committed by Totalitarian Regimes, so med drugim zgodovinarji Jerca Vodušek Starič, Tamara Griesser - Pečar, Mateja Čoh, Boris Mlakar, Mitja Ferenc, Jože Dežman in Milko Mikola.

Pisanje tednika Mladine, ki enega od novinarjev označi za 'kostoljuba' ali nekega zgodovinarja označi, da bo igral na kostno piščal iz Hude Jame, je sovražni govor.

Lovro Šturm