Del 193. člena zakona o prekrških namreč določa podlago za povračilo neupravičeno izrečene globe, in sicer da se globa povrne, če je bila pravnomočna odločba oziroma sodba ali sklep o prekršku spremenjena, odpravljena ali razveljavljena in postopek zoper njo pravnomočno ustavljen.

Okrožno sodišče v Ljubljani je to določbo izpodbijalo na ustavnem sodišču, saj naj bi izključevala pravico do povrnitve škode, kadar je bil postopek o prekršku ustavljen iz drugih razlogov, denimo zaradi zastaranja.

Ustavno sodišče je temu pritrdilo in ugotovilo, da ustavitev postopka o prekršku za osebo neizpodbitno pomeni, da je nedolžna, zato ne sme trpeti med tem postopkom izrečene in izvršene sankcije. Posamezniki namreč ne smejo trpeti sankcij brez obsodbe, so zapisali ustavni sodniki.

Izpodbijana določba pa z zanikanjem pravice do povračila globe oznanja, da je oseba vendarle "kriva", ne da bi o tem obstajala pravnomočna sodba. Ker za tak poseg v domnevo nedolžnosti ni videti ustavno dopustnega cilja, so sklenili, da je določba neustavna.

DZ mora zdaj v roku enega leta to neustavnost odpraviti, sodišča pa bodo morala do takrat neupravičeno plačano globo povrniti tudi tistim, zoper katere je bil postopek o prekršku ustavljen zaradi zastaranja.