Uporabnik, na njegovo željo bo ostal anonimen, nas je opozoril na dokaj nenavadno in za tujce neprijetno značilnost naših uradov. Na uradu za tujce zelo malo zaposlenih govori angleško.
"Na splošno moja izkušnja ni bila slaba. Nekateri sicer govorijo angleško, a so mi dejali, da je slovenščina edini uradni jezik v Sloveniji. Čeprav nekateri govorijo angleško, nekateri niti ne znajo, sploh ne želijo govoriti v tujem jeziku," je pojasnil naš sogovornik, ki prihaja z vzhodne poloble sveta.
"Če imaš srečo, dobiš sogovornika, ki zna angleško. Če te sreče nimaš, pa dobiš kakšno gospo srednjih let, ki ne govori nobenega tujega jezika. Na uradu sem bil trikrat. Prvič sem šel sam, a nihče ni govoril angleško, zato sem pri naslednjih obiskih s seboj vzel prijatelje iz Slovenije. Sistem je zelo slab," je ocenil svojo izkušnjo.
Globalna Slovenija
Slabo oz. nično sporazumevanje v tujih jezikih pa ni presenetilo le našega sogovornika. Tudi njegov delodajalec se je začudil ob dejstvu, da s tujimi državljani ne govorijo v angleščini. "Urad bi moral biti tam zato, da pomaga tujim državljanom. Ne more pričakovati, da bodo tujci govorili slovensko. Razumem, da v času Jugoslavije znanje angleščine ni bilo potrebno, saj so bili tuji državljani večinoma iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Danes pa ste del Evrope, ljudje prihajajo z vsega sveta in angleščina je jezik, ki se uporablja po celem svetu," se je čudil.
Pomagaj si sam in ...
A tu se bizarnost slovenskih predpisov še ne konča. Čeprav je našemu sogovorniku uspelo urediti vso potrebno dokumentacijo, to brez pomoči slovensko govorečih kolegov ne bi bilo mogoče.
"Vse dopise pošiljajo v slovenščini. Kako naj preberemo, kaj potrebujejo, če ničesar ne razumemo! Prvič, ko mi je manjkal neki dokument, mi niti niso poslali dopisa, ampak so morali moji prijatelji poklicati na urad, da so jim povedali, kaj moram storiti. Celoten proces je izredno časovno potraten, vizo pa moraš dobiti v zelo kratkem času, saj je pogoj za normalno delo in življenje tukaj," opisuje svojo izkušnjo.
Njemu je k sreči uspelo vse urediti v enem mesecu, ima pa znance, ki na ureditev dokumentov, tudi ob pomoči slovenskih prijateljev, čakajo že tri, štiri mesece in tudi več.
Ministrstvo: Zakon tujega jezika ne predpisuje
Za pojasnila smo zaprosili tudi ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MPJU). Zanimalo nas je:
- ali so zaposleni na uradu za tujce dolžni znati še kakšen drug jezik poleg slovenščine,
- ali je za zaposlitev na uradu za tujce zahtevano znanje še kakšnega drugega jezika poleg slovenščine,
- ali se jezikovno znanje zaposlenih sproti preverja,
- zakaj pošto pošiljajo v slovenščini,
- ali načrtujejo kakšno spremembo predpisov na tem področju?
Z MPJU-ja so nam odgovorili, da znanje tujega jezika ni obvezen pogoj, ga je pa mogoče določiti kot pogoj za zasedbo delovnega mesta. To pa je odvisno od upravne enote Ljubljana, ki pogoje določi v sistematizaciji delovnega mesta, ki ga mora potrditi tudi vlada.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da se upravni postopki v Sloveniji vodijo v slovenskem jeziku, izjema so tisti, ki se vodijo na dvojezičnem območju. "Zakonska določba je neposredno izvedena iz ustave, po kateri je uradni jezik slovenščina," so pojasnili.
Iz tega izhaja, dodajajo, da se morajo stranke na organe z vlogami obračati v uradnem jeziku, sicer so te pomanjkljive in jih morajo v določenem roku, po pozivu, vložiti v uradnem jeziku, sicer jih organ ni dolžan obravnavati.
"V postopkih, v katerih po naravi stvari sodelujejo tujci (npr. za izdajo dovoljenj za prebivanje ipd.), so največkrat že s področnimi predpisi določeni večjezični obrazci, sicer pa so takšni obrazci praviloma javno dosegljivi (neposredno pri organu ali na spletni strani)," dodajajo.
Ker se vsa uradna dejanja izvajajo v uradnem jeziku, mednje štejejo tudi pozivi, sklepi, odločbe, jih je dolžan prevesti prejemnik, poudarjajo.
Spremembe niso potrebne
"Menimo, da pri uradnih dejanjih ni mogoče odstopiti od zapisanega, drugače pa je pri neformalnih postopkih, ki nimajo neposrednega vpliva na odločitev upravnega organa (npr. pri neformalnih razgovorih). Takrat uradniki oziroma uradne osebe v okviru načel prijazne uprave zanesljivo pomagajo vsem, ki ne govorijo uradnega jezika, seveda v okviru svojega znanja tujega jezika. Zato ne drži, da tujci brez prijateljev ne morejo urediti svojega položaja oziroma priti do želene pravice. Zgolj v skrajnem primeru si morajo pomagati s tolmači ali pooblaščenci," sklenejo na MPJU-ju, ob čemer dodajajo, da je ureditev skladna z ustavo, primerljiva z drugimi državami in zato ne potrebuje sprememb.
A kot je poudaril naš sogovornik, časi se spreminjajo in znanje angleščine je danes eno osnovnih znanj. Samo zato ker zakon oz. ustava nečesa ne nalagata, ne pomeni, da predpisov ni treba posodobiti. Ali pa, da lastna pobuda uradnikov ne bi bila zaželena. Gre za vprašanje kakovosti servisa ter tudi iskanja izhoda iz krize. Med ključnimi dejavniki je tudi kakovosten kader. In medtem ko slovenski kader že beži v tujino, tujim iskalcem otežujemo prihod.