Pa tudi o tem, zakaj ima Slovenija toliko težav na mednarodnem parketu in - seveda - zakaj je evropska nogometna drama tudi velika zgodba slovenske notranje politike.

Če bi jih slišale mame… - Mojca Zorko in Rok Kajzer

Novinarji na STA že zaradi narave dela niso vajeni medijske izpostavljenosti. In dejstvo, da smo mi novica, ne pa vir novic, je za nas nekaj nenavadnega. Smo pa izjemno hvaležni za medijsko podporo.

Mojca Zorko

Res je Umetnost možnega podkast o politiki. Ampak v 16. epizodi smo si vzeli nekaj minut tudi zase. Ne po naključju. Gosta sta izkušena novinarja in urednika, dobra poznavalca notranje politike in nevarnih razmerij med oblastjo in mediji. Mojca Zorko je urednica notranje politike na Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki se je zadnje mesece v središču političnega dogajanja v državi. Rok Kajzer je urednik Večerove priloge V soboto, ki je odločno stopila v bran kolegom z STA-ja z objavo "osmrtnice", v kateri opozarja posamezne ministre, da so soodgovorni za uničevanje STA-ja.

Drznost je logičen korak naprej

"Gotovo se v tej zgodbi nismo želeli znajti. To nas obremenjuje kot ljudi, saj so med nami ljudje z družinami in ni fajn, če nenehno visi nad teboj skrb, ali boš čez dva meseca še imel plačo ali ne," pove Mojca Zorko. Ob tem pa poudari: "Glede dela pa smo že zelo na začetku se zavezali javnosti in sebi, da načina dela ne bomo spremenili. Še naprej delamo nepristransko, zavezani smo vsem profesionalnim agencijskim standardom. Tega si ne pustimo vzeti niti za ceno tega, da nas ukinejo." Novinarji na STA-ju že zaradi narave dela niso vajeni medijske izpostavljenosti. "In dejstvo, da smo mi novica, ne pa vir novic, je za nas nekaj nenavadnega. Smo pa izjemno hvaležni za medijsko podporo."

Pred mesecem dni smo pod logotip Totega lista, kjer je do nedavnega pisalo 'List dobre volje za Slovence', namesto tega zapisali 'Uradni list Vlade Republike Slovenije'. Mislim, da smo s tem povedali veliko.

Rok Kajzer

Posebno Večer se je odločno postavil v bran agenciji z objavo "osmrtnice", v kateri pripisuje krivdo za finančno propadanje STA-ja vsakemu ministru posebej, zlasti tistim iz koalicijskih partneric, ki nemo spremljajo početje SDS-a s premierjem Janšo na čelu. Toda odločitev za objavo "osmrtnice", četudi gre za cinizem, je bila zelo drzna. S tem se strinja tudi urednik priloge V soboto, na straneh katere je preteklo soboto izšla "osmrtnica": "Seveda smo si tudi mi zastavljali vprašanje, ali je to korak preveč. Vendar na koncu smo sklenili, da če vsi slovenski mediji s poročanjem ne moremo nič premaknit in če se nič ne premakne po poročanju tujih medijev, niti ni učinka tudi po pritisku mednarodnih novinarskih organizacij ali tujih politikov … Potem je logičen korak naprej! Morda smo naredili prvi majhni korak, a bliža se svetovni dan svobode tiska, ko bodo – upam – sledili tudi večji koraki."

Brutalen odmik od osrednjih zunanjepolitičnih ciljev

V podkastu govorimo tudi o porušenih koalicijsko-opozicijskih razmerjih v državnem zboru, gosta natančno analizirata trenutne razmere – od nepisanih parlamentarnih pravil, ki ne veljajo več, do možnosti (ne)enotne opozicije na prihodnjih volitvah. Pa tudi o tem, zakaj ima Slovenija toliko težav na mednarodnem parketu. Mojca Zorko meni, da je Evropa doživela nekakšen "reality check" o dogajanju v Sloveniji pred predsedovanjem naše države Svetu Evropske unije. Meni, da se Evropa od migrantske krize naprej ni znala spopasti s ključnimi problemi, zato so bile države članice v takih trenutkih pogosto osamljene in zato ne presenečajo premiki in povezovanja držav s podobnimi interesi in podobnimi težavami. "Tudi Slovenija se je začela drugače pozicionirati z Janševo vlado in ni nujno, da hoče narediti tak vtis kot med prvim predsedovanjem," razmišlja Zorkova. Kajzer opozori, da opazujemo brutalen odmik od osrednjih zunanjepolitičnih ciljev Slovenije: to so bile evroatlantske povezave in EU. "Mi plujemo stran od tega skupaj z Madžarsko, prek katere se kanalizirajo ruski interesi, plujemo stran od jedrnih članic Unije. To ostaja nepojasnjeno."

V tokratnem podkastu Umetnost možnega tudi o potezah Aleksandra Čeferina na položaju predsednika Uefe. Foto: EPA
V tokratnem podkastu Umetnost možnega tudi o potezah Aleksandra Čeferina na položaju predsednika Uefe. Foto: EPA

Bo Čeferin koga podprl na volitvah?

In za konec – zakaj je evropska nogometna drama tudi velika zgodba slovenske notranje politike? Zakaj tako burni odzivi na izjave in ravnanja prvega moža Uefe Aleksandra Čeferina, četudi je že večkrat jasno povedal, da ga vstop v slovensko politiko ne zanima? Mojca Zorko išče vzrok v naklonjenosti in množičnosti nogometnih navijačev. "Verjetno gre tudi pri nogometnih navdušencih za veliko skupino volivcev, zato je bržkone v interesu političnih strank pristaviti piskrček k tej priljubljenosti in skušajo ustvarjati vtis povezanosti s Čeferinom ali vsaj pridobiti njegovo naklonjenost, kar bi morda lahko unovčili na volitvah," razmišlja sogovornica. "Morda bodo stranke tekmovale za njegovo naklonjenost ali celo podporo na volitvah – seveda, če bo on sam pristal na to igro." Zdi se, kot da je Aleksander Čeferin ob odsotnosti "moralne avtoritete", čemur se je odpovedal predsednik Pahor, nehote vsaj začasno zasedel to mesto v družbi, razmišlja kolegica. "Saj ta hip ni v državi nikogar, ki bi ljudem jasno povedal, kaj je dostojno in kaj ne, kje so meje, kaj se sme in kaj ne. In prav v tem obdobju se zdi, da državljani potrebujemo figuro, ki postavi stvari na svoje mesto in pove, kaj je prav in kaj narobe. A Sloveniji vsakogar diskreditiramo s tem, ko ga na silo potisnemo v eno ali drugo smer. Ne pristajamo več na ljudi, ki bi imeli pokončno držo in bi lahko pohvalili ali pokritizirali to ali ono vlado."