O varčevalnih ukrepih v visokem šolstvu in znanosti so govorili na skupni seji senata Univerze v Ljubljani (UL), kolegija dekanov, upravnega odbora in študentskega sveta.

"S tem univerza ne more opraviti z zakoni predpisanih nalog"
Kot je za STA povedal rektor UL-ja Radovan Stanislav Pejovnik, iz predloga rebalansa proračuna 2012 izhaja, da naj bi univerza prejela za delovanje v tem letu bistveno manj sredstev kot v letu 2011.

"S tem univerza ne more opraviti z zakoni predpisanih nalog. Že sprejeti finančni načrt smo pripravljeni še dodatno zmanjšati za dogovorjeno znižanje stroškov dela, materialnih stroškov in investicij," pravi Pejovnik.

Po njegovem mnenju bi lahko bili mogoči dodatni viri pogodbe s slovenskim gospodarstvom in evropski projekti. A z gospodarstvom ima univerza že zdaj 700 pogodb, za katere prejme slabih 20 milijonov evrov, takšno vsoto denarja dobi od evropskih projektov. To po njegovih besedah pomeni, da brez dodatnega zaposlovanja večjih obveznosti univerza ne more sprejeti.

"Z ljudmi, ki so zaposleni na univerzi, smo dosegli plato. Mi lahko vzdržujemo ta obseg dodatnega pridobivanja dohodkov, ne moremo ga pa povečevati," poudarja rektor. Prav tako ne morejo zmanjšati števila študentov pred 1. oktobrom 2013, kajti letošnji vpis je tako rekoč končan. "Prav tako ne moremo zmanjšati števila programov. Torej edina točka, kje smo pripravljeni zarezati v živo, so plače, materialni stroški in investicije. Tu smo se pripravljeni pogajati," je odločen Pejovnik.

"Varčevanje pomeni znižanje kakovosti študija"
Predlagano varčevanje bi po njegovi oceni sicer pomenilo rdeče številke oziroma izgubo na vseh fakultetah, znižanje kakovosti študija in nastala bi veliko večja škoda, kot bi privarčevali. "To škodo bi nekdo moral poravnati in verjetno bi tak način dela povzročil najdražji možni poseg v visoko šolstvo," sklene rektor Pejovnik.

Zato so sprejeli sklep, s katerim pozivajo vlado, da jih kot partnerje takoj vključi v skupno iskanje rešitev.