Poslanci, ki so predlagali ustavno presojo, menijo, da bi se z zakonom Ljubljana financirala privilegirano, posebej, mimo sistema. Foto: BoBo
Poslanci, ki so predlagali ustavno presojo, menijo, da bi se z zakonom Ljubljana financirala privilegirano, posebej, mimo sistema. Foto: BoBo

Zahtevo je sodišče zavrglo, ker je skupina poslancev po predčasnih volitvah izgubila sposobnost biti predlagatelj v postopku pred ustavnim sodiščem.

Zahteva vložena leta 2010
Skupina poslank in poslancev je zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o glavnem mestu vložila v prvi polovici leta 2010. Po njihovem mnenju spremenjeni zakon predvideva, da se bo "poslej Ljubljana financirala privilegirano, posebej, mimo sistema, ki sicer velja za vse preostale mestne in druge občine, in da bo to predmet pogodbe in pogajanj", je na novinarski konferenci ob vlogi zahteve marca 2010 pojasnil poslanec SDS-a Branko Grims.

To je po Grimsovih besedah v neskladju z evropsko listino o lokalni samoupravi, ki postavlja lokalno samoupravo kot protiutež centralni veji oblasti, temelj pa je finančna neodvisnost lokalne samouprave.

"Poslanci so izgubili sposobnost biti predlagatelji"
Na ustavnem sodišču pa so pojasnili, da je zahtevo vložila skupina poslank in poslancev, ki se jim je poslanski mandat iztekel po predčasnih volitvah s konstituiranjem novega državnega zbora 21. decembra 2011. S tem dnem je skupina poslank in poslancev prejšnjega sklica izgubila zakonsko podeljeno sposobnost biti predlagatelj v postopku pred ustavnim sodiščem, so dejali.

Ustavno sodišče je pretekli teden zavrglo tudi zahtevo za ustavno presojo zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, ki jo je vložila skupina poslancev SDS in SNS maja lani. Tudi to zahtevo je sodišče zavrglo, ker se je vmes zamenjal sklic DZ-ja.