Razpravo o deklaraciji so v stranki izpeljali pred začetkom kongresa, z njo pa nadgrajujejo svoja programska načela in se zavezujejo k oblikovanju, sprejemanju in izvajanju zakonov ter ukrepov za obravnavanje podnebne in okoljske krize "v skladu z načeli pravičnega prehoda".

"Podnebne spremembe so namreč največja kriza in predstavljajo izziv, s katerim se bo morala naša družba spopasti. To bo morala storiti še veliko odločneje, kot je to počela do zdaj," so sporočili.

Po navedbah koordinatorja Levice Luke Mesca, ki jih povzema sporočilo, moramo koronsko krizo razumeti kot opozorilo pred tem, kar nas čaka, če ne bomo resno vzeli podnebne krize.

"Tako kot ni nihče resno jemal epidemiologov, ki so vrsto let opozarjali, da je svet nepripravljen na potencialen izbruh epidemije, nihče ne jemlje resno klimatologov, ki opozarjajo, da nam grozita podnebna kriza in zlom ekosistemov, ki bo resno ogrozil in spremenil naše življenjske razmere. Ob virusu so policijske ure, karantene, zaprtje javnega življenja in omejitve druženja čez noč presekale način življenja, ki smo ga bili vajeni. A virus bo odšel, s posledicami podnebnega zloma, če ga ne bomo preprečili, pa bomo – mi in naši zanamci – živeli še stoletja," opozarja.

Zato je po njegovem mnenju naloga trenutne generacije preprečitev podnebnega zloma in preobrazba v brezogljično družbo. "Do leta 2030 moramo prepoloviti izpuste emisij, do leta 2050 pa doseči ogljično nevtralnost. A ključno je naslednje desetletje," pravi.

Stranka Levica je nastala 24. junija 2017 na združitvenem kongresu IDS-ja in Trsa, ki sta bili dotlej del Združene levice. Koalicija Združena levica je na volitvah leta 2014 dobila šest poslanskih sedežev, v njej pa sta nastopili še DSD, ki se je preimenoval v ZL-DSD, in 4. skupina. Med mandatom, dokončno pa z združitvijo IDS-ja in Trsa ter nastankom nove stranke, je prvotna koalicija razpadla. Stranka ima v DZ-ju osem poslancev.