Pogovor poslancev Mihe Kordiša in Jana Škoberneta z Ahmadom Šamijem 14. novembra 2017. Foto: BoBo
Pogovor poslancev Mihe Kordiša in Jana Škoberneta z Ahmadom Šamijem 14. novembra 2017. Foto: BoBo

Kriminalisti so končali preiskavo dejanj obeh poslancev in elementov kaznivega dejanja niso odkrili. Sirskega begunca Ahmada Šamija sta poslanca 14. novembra lani izpred ljubljanskega azilnega doma pripeljala v poslansko pisarno SD-ja in mu tam ponudila zatočišče pred deportacijo, ki naj bi se zgodila ob 8.30. Dan pred tem so odložitev deportacije podprle poslanske skupine SMC-ja, SD-ja, Desusa in Levice, predsednik državnega zbora Milan Brglez in premier Miro Cerar. V pisarni sta poslanca z beguncem čakala na odločitev ministrstva za notranje zadeve in predsednika vlade, je takrat poročala Mladina.

Šami ujet v sodnem kolesju
Šami je pred tem v Sloveniji zaprosil za mednarodno zaščito, a jo je ministrstvo za notranje zadeve zavrglo, saj je ugotovilo, da je skladno z določili dublinske uredbe zanjo odgovorna Hrvaška. Temu je pritrdilo tudi sodišče EU-ja. Deportaciji na Hrvaško se je uprl del politike in civilne družbe, saj naj bi se sirski begunec zelo dobro vključil v slovensko družbo. Šami je nato vložil še eno prošnjo za azil in zaprosil, naj Slovenija v njegovem primeru uporabi diskrecijsko klavzulo.

Ministrstvo je posebno vlogo za uporabo diskrecijske klavzule zavrnilo, zato je primer prešel na sodišče, od tam pa spet nazaj na ministrstvo. Upravno sodišče je namreč ugotovilo, da sklep o zavrženju prošnje za azil ni bil izdan. Hkrati je izdalo začasno odredbo, po kateri bi moral Šami do pravnomočnega zaključka teh postopkov ostati v Sloveniji, nato pa je vrhovno sodišče to odredbo zavrglo. Šami je zdaj pritožbo na odločitev vrhovnega sodišča vložil na ustavno sodišče.