"To pomeni, da delavci ne pridejo do svojih pravic," opozarja glavna delovna inšpektorica Nataša Trček. Inšpektorat je na odboru inšpekcijskega sveta predlagal spremembo zakona, tako da mora podjetje ob predlogu izbrisa odgovorne osebe takoj predlagati drugo odgovorno osebo. "Če podjetje posluje, potem mora biti nekdo za to odgovoren. Če podjetje nima odgovorne osebe, potem ne more poslovati."

V poslovni register Slovenije je trenutno vpisanih kar 363 gospodarskih družb, ki zadnjih šest mesecev niso imele vpisane poslovodne osebe. "To so dogaja pri nepoštenih delodajalcih, pri katerih ugotavljamo številne kršitve. Očitno je to pri nas postala praksa oziroma način, kako nepošteno poslovati."

Toda na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zakonodajnim spremembam niso naklonjeni. Po mnenju ministrstva bi takojšnji izbris družbe brez poslovodstva pomenil nesorazmeren poseg, ker bi za to lahko bili tudi upravičeni razlogi, kot je smrt ali trajna nezmožnost za delo.

Odgovorne osebe, ki niso navzoče
Inšpektorat za delo že dalj časa opozarja, da se za odgovorne osebe imenujejo tuji državljani brez vseh kvalifikacij, znanja, izkušenj ter tudi prejemkov in premoženja, tako da se ji ničesar ne more vzeti. Nadzorni organi so v teh primerih nemočni, saj do teh oseb ne morejo priti in jih kaznovati.

"Če ti kaj ne ustreza, pojdi stran!"
V čistilnem servisu Manicom so svoje storitve ponujali tudi ministrstvom, sodiščem, šolam, vrtcem in drugim javnim ustanovam. Čistilka tega podjetja opisuje, da morajo to, kar je še pred kratkim morala narediti v osmih urah, zdaj narediti v treh urah. Nadur jim ne izplačujejo, za minimalno plačo morajo delati najmanj 200 ur na mesec.

Pogosto delajo od jutra do večera. V letošnjem letu jim Manicom ni plačeval prispevkov za socialno varstvo. Zaradi varovalke v pokojninski zakonodaji se bo delavki kljub temu upoštevala delovna doba, vendar z neplačniki prispevkov izgublja skupna blagajna. Po najnovejših podatkih Fursa skupen dolg neplačanih pokojninskih prispevkov znaša več kot 267 milijonov, zdravstvenih prispevkov pa skoraj 130 milijonov evrov. Dolg do vseh blagajn skupaj znaša 1,35 milijarde evrov.

Čistilke silijo v odpiranje s. p.-jev
Kot opisuje čistilka v podjetju Manicom, čistilke silijo, naj postanejo samostojne podjetnice, da bi imeli do njih čim manj obveznosti. Čistilkam, ki imajo odprt s. p., potem plačujejo na 35 dni, tako da decembra sploh ne dobijo plače.

Siljenje v status samostojnega podjetnika je ena največjih nepravilnosti, ki jih opaža inšpektorat. Nataša Trček pravi, da se pri nas pozablja, da če želiš biti podjetnik, moraš za to imeti tudi določene sposobnosti. "Kjer se delavce sili v odpiranje s. p.-jev, ne more biti normalne oblike poslovanja, ampak gre zgolj za izkoriščanje, da delodajalcem ni treba plačevati prispevkov, da ne nosijo tveganja bolniške, da se jim ni treba ukvarjati z dopusti in delovnim časom. S. p. nima določenega delovnega časa in to je čisto izkoriščanje."

Do zdaj inšpektor, ki je ugotovil, da delavec ne dela v primernem delovnem razmerju, da mora na primer delati kot samostojni podjetnik, za tega delavca ni imel možnosti narediti nič, ampak je delodajalcu prepovedal opravljati delo s tem delavcem. "To je bilo seveda slabo za delavce."
Po predlogu spremenjenega zakona o inšpekciji dela bodo inšpektorji delodajalcu lahko naložili, da mora z delavcem skleniti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. S spremembo zakona o delovnih razmerjih pa se bo dokazno breme prevalilo na delodajalca, do zdaj je nepoštenost delodajalca moral dokazovati delavec.

"Dostojanstvo lahko odneseš s seboj!"
Nekateri delodajalci se ne ozirajo na dostojanstvo svojih zaposlenih. Govorili smo z delavcem podjetja (podatke hranimo v redakciji), ki so ga poslali na test za droge. Urin bi moral dati v prisotnosti tretje osebe, ker je to zavrnil, so ga odpustili. Rekli so mu: "Če delodajalec nekaj zahteva od vas, boste to tudi naredili. Svoje dostojanstvo lahko odnesete s seboj."

Glavna delovna inšpektorica pravi, da to na podlagi zakona nikakor ni dopustno. "Prav veliki kršitelji dostojanstva ne spoštujejo. Dopustno je vse. Država mora na tem področju nekaj narediti."

70 odstotkov delodajalcev ni nikoli nadzorovanih
Na inšpektoratu za delo ne morejo oceniti, kako širok krog delodajalcev izvaja takšne nepoštene odločitve. "Inšpektorjev je absolutno premalo, da bi lahko po Sloveniji nadzorovali vse delodajalce, ki imajo določeno obliko podjetja," opozarja glavna inšpektorica. "Podjetij je 207.000, kar pri 42 inšpektorjih na področju delovnih razmerij pomeni čisto anarhijo." Inšpektorji dobijo toliko prijav, da vseh niti ne morejo preveriti. "To pomeni, da splošnega stanja v Sloveniji ne poznamo."

Bodo anomalije pri javnem naročanju mogoče še naprej?
Po spremembi zakona o javnih naročilih mora delodajalec, ki se prijavlja na javna naročila, izpolnjevati tudi vse pogoje glede izplačevanja plač in prispevkov. Vendar na inšpektoratu ugotavljajo, da bodo tudi po teh spremembah mogoče anomalije. "Ko nekdo izbira nekoga, ki ne doseže praga za javna naročila 40.000 evrov, njegove bonitete ni treba preverjati. In takšnih je večina, ki poslujejo z državno upravo. To se nam ne zdi sprejemljivo."

Manj nezaposlenih pomeni boljše delovne razmere?
Na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da se je letos stanje izboljšalo glede izplačevanja plač, se pa številnim slovenskim delodajalcem še vedno ne zdi potrebno izplačevati regresa in drugih prejemkov, ki niso čista plača, kot so nadure. Marsikje se je stanje za delavce še poslabšalo, saj jih delodajalci, namesto da bi na novo zaposlovali, le še dodatno obremenjujejo.

Nataša Trček je kljub vsem anomalijam in kršitvam optimistična, ker se trg odpira, tako da tudi nekateri domači delodajalci nikakor ne morejo več dobiti zadostnega števila delavcev. "To pomeni, da bodo delodajalci z delavci morali začeti ravnati lepše in primernejše. Ko bo imel delavec možnost prehajati od enega do drugega delodajalca, ker delavcev ne bo dovolj, se bo stanje zagotovo močno spremenilo. Začelo se bo dogajati, da delavcev za svoje delo ne bodo dobili in bodo morali plačati več."

Gorazd Rečnik, Val 202