Novi zakon vsebuje določbo, da je prošnja lahko nedopustna, če prosilec prihaja iz varne države. Foto: BoBo
Novi zakon vsebuje določbo, da je prošnja lahko nedopustna, če prosilec prihaja iz varne države. Foto: BoBo
false
Zakon je bil deležen nasprotujočih si kritik. Foto: Eugenija Carl

Vlada je zakon, ki celovito ureja področje mednarodne zaščite, pripravila zaradi prenosa prava EU-ja v slovenski pravni sistem in s tem uskladitve azilne zakonodaje z evropskimi standardi, kar bo omogočilo vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema.

Zakon je bil v času postopka deležen številnih nasprotujočih si kritik, saj so se nekateri zavzemali za strožje pogoje za pridobitev azila, drugi pa so prepričani, da ima Slovenija že sedaj eno najstrožjih azilnih zakonodaj.

Cilj zakona je uvedba zakonitih, učinkovitih in hitrih azilnih postopkov, ki dajejo potrebno zaščito državljanom tretjih držav in omogočajo njihovo vključevanje v slovensko družbo. Novi zakon podrobneje in jasneje določa posebna jamstva za prosilce, ki imajo posebne potrebe glede sprejema, in prosilce, ki potrebujejo posebna postopkovna jamstva, podrobneje določa roke za izdajo odločitve na prvi stopnji ter jasneje opredeljuje institut nedopustne prošnje.

Nedopustne prošnje iz varnih držav
Določba o primerih, v katerih je lahko prošnja za azil nedopustna in se avtomatično zavrže, je bila v zakonodajnem postopku med tistimi, ki je izzvala največ razprave in se je skozi zakonodajni postopek vseskozi spreminjala. Del opozicije je namreč od vsega začetka nasprotoval določbi, da je prošnja lahko nedopustna, če prosilec prihaja iz varne tretje države.

Vladna koalicija in drugi del opozicije pa sta se v postopku zavzela še za ostrejšo rešitev, na matičnem odboru so namreč podprli dopolnilo, po katerem bi bila lahko prošnja nedopustna tudi v primeru, če prosilec za azil v Slovenijo vstopi iz članice EU-ja, a so kasneje to določbo črtali.

Uveljavitev zakona je bila nekaj časa ustavljena zaradi vložene pobude za začetek postopka za razpis referenduma, ki so ga v znak protesta vložili slovenski delavci migranti, ki delajo v Avstriji in se borijo proti dvojni obdavčitvi. Pobudniki so kasneje odstopili od predloga za referendum, zato je predsednik državnega zbora Milan Brglez ustavil zbiranje podpisov za referendum, zakon pa je z današnjim dnem stopil v veljavo.