Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 13 glasov Ocenite to novico!
Merilna hiška, vremenoslovci
Merilna hiška mora biti bele barve, hkrati pa mora imeti rešetke, ki omogočajo, da zrak kroži. Foto: MMC/Televizija Slovenija

Video: Kako vremenoslovci merijo temperaturo?

Ob nepravilnostih se temperatura lahko razlikuje tudi za dve stopinji
5. avgust 2017 ob 19:50
Ljubljana - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

V skrajnih vremenskih razmerah tudi sami pogosteje pogledujemo na termometre ali poiščemo podatke o temperaturi, ki jo izmerijo vremenske postaje.

Meritve temperature zraka se že več desetletij opravljajo po standardih svetovne meteorološke organizacije.

"Pri merjenju temperature zraka moramo paziti, da na termometer ne sije neposredno sonce, pa tudi, da termometra ne doseže od tal odbita svetloba. Pomembno je, da jo merimo na standardni višini dva metra od tal in da se meritev opravlja na kar se da odprtem terenu, poraslem z nizko travo," pojasnjuje Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Merilna hiška mora biti bele barve, hkrati pa mora imeti rešetke, ki omogočajo, da zrak kroži. Ponoči, ko se ozračje intenzivno ohlaja, termometer ne sme biti izpostavljen neposrednemu vplivu sevanja neba, pomembno pa je tudi, da naprav ne dosežejo padavine.

Samodejno odčitavanje vsakih 10 minut
Meritve so se včasih izvajale z navadnim živosrebrnim termometrom, in to trikrat na dan - zjutraj, popoldne in zvečer, zdaj pa se na večini postaj temperatura odčita samodejno, vsakih 10 minut z uporovnim termometrom.

"S spreminjanjem temperature se tudi upor spreminja in to merimo. Ti termometri so zelo točni, vsaj toliko, kot so živosrebrni. Notri sta senzor za temperaturo in vlago, to se ves čas meri in podatki se prenašajo po kablu," pravi Vertačnik.

Če navedenih zahtev po ureditvi merilnega mesta ne upoštevamo, lahko odčitana temperatura od dejanske odstopa tudi do dve stopinji Celzija.

VIDEO
Kako vremenoslovci merijo temperaturo?
T. H., Marko Štor, TV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
cairns
# 05.08.2017 ob 22:09
Video: Kako vremenoslovci merijo temperaturo?

S termometri valjda.

Jaz pa jo merim tako:



Očitno je bilo danes res vroče.
stari59
# 05.08.2017 ob 22:35
Dragi moj , razlika je med klasično merilno postajo s hišico v kateri sta suhi in mokri termometer ter termo in higrograf ( taka je na fotografiji) in med avtomatskimi merilnimi postajami.Na VSEH, od še redkih obstoječih meteoroloških postaj z opazovalci, so klasični inštrumenti v lesenih hiškah. Ponavadi sta dve. V drugi sta ponavadi maksimalni in minimalni termometer pa mogoče senzor za avtomatsko postajo. Kako to vem? Sem 10 let delal v Lj kot meteorološki opazovalec. In še vedno delam na podobnem delovnem mestu.
bori
# 06.08.2017 ob 03:21
zakaj meritev na 2m višine?

Pa saj piše.. in ščepec logike.. Da je ravno na dveh metrih je pa verjetno stvar dogovora, standardizirano, povsod enako. Na višini metra in.. bi bilo verjetno malce nerodno.. na višini petih pa tudi, ane? Tako je dostopna, odboj od tal ima veliko manjši vpliv, tok vetra ni preveč oviran zaradi tal..
Pastafarian
# 05.08.2017 ob 22:30
Kako bi naj klime v mestih tocno vplivale na temperaturo zunaj? Tisto toploto, ki jo oddajo je misji prdec :D
stari59
# 05.08.2017 ob 21:35
A dej no? Kje si pa to vidu? Ne nakladaj. Vse meteorološke hiške so lesene. Ohišje!! je plastično ali leseno.
Untamle
# 05.08.2017 ob 22:21
Temperaturna dinamika ohlajanja znotraj lesene hiške je drugačna kot znotraj alu hiške

Tole je kar pomemben podatek pri primerjavi temperatur izpred deseletjih, kjer govorimo o naraščujočem trendu. Ampak redko kdo v obzir vzame takšen kontekst, kjer se lahko skriva bistvo.
samuelcek
# 05.08.2017 ob 21:04
Bele lesene hiške (Made in SLO, izdelovali so jih mizarji, ki so delali čebelnjake) so zamenjali z aluminijastimi (Made in UK).
Temperaturna dinamika ohlajanja znotraj lesene hiške je drugačna kot znotraj alu hiške, kar je škoda, saj niz podatkov o izmerjeni temperaturi izpred več kot 50 let ali pa vsaj izpred 30 let, ko je že obstajalo samodejno merjenje vsakih 30 minut, ne bo neposredno primerljiv z novodobnimi meritvami.
Naj bi bilo pa z alu hiškami manj vzdrževanja kot z lesenimi - no, čas bo pokazal, če res.
Merx
# 06.08.2017 ob 10:22
Če so zamenjali škatle, res ne bi smel biti problem s primerjavo s starimi podatki.
Na istem kraju postaviš staro in novo škatlo, daš notri enake naprave in nekaj časa spremljaš.
Če pride do odstopanj se določi korekturni faktor.
Lahko pa dodajo še tretjo škatlo, staro, z napravami iz časov meritev, ki jih hočemo primerjati in določimo korekturni faktor (če je potrebno)
Voly
# 06.08.2017 ob 08:22
HOR
No, jaz že 40 let merim temperaturo z navadnim termometrom (tako zase iz hobija), ki je v senci in 2 metra nad tlemi. Sicer je nekaj odstopanja od uradnih podatkov (ne prav veliko, manj kot stopinjo), vendar pa lahko zanesljivo povem, da je trend segrevanja temperatur povsem enak tistemu uradnemu. Enostavno je zadnjih 15 let topleje kot prej, ker imam vse to kar vestno zapisano. In trend naraščanja je vse bolj intenziven, kar je najbolj zaskrbljujoče.
veza
# 06.08.2017 ob 08:11
Ori
kaj je SRM, hvala
HOR
# 06.08.2017 ob 03:58
@samuelcek
# 05.08.2017 ob 21:04
"...Bele lesene hiške (Made in SLO, izdelovali so jih mizarji, ki so delali čebelnjake) so zamenjali z aluminijastimi (Made in UK).
Temperaturna dinamika ohlajanja znotraj lesene hiške je drugačna kot znotraj alu hiške, kar je škoda, saj niz podatkov o izmerjeni temperaturi izpred več kot 50 let ali pa vsaj izpred 30 let, ko je že obstajalo samodejno merjenje vsakih 30 minut, ne bo neposredno primerljiv z novodobnimi meritvami..."


Zelo pomembna informacija @samuelcek. Dal si važen info glede enega izmed faktorjev vzrokov dodatnega fiktivnega naraščanja temperatur k naravnim temperaturam, ki zato kažejo (umetno fiktivno) naraščanje naravnih temperatur. Tudi SLO glede tega ni izjema.
Zanimivo bi bilo vedeti ali je SLO temperaturni rekord iz leta 2013 že iz alu postaje...!?
Itak pa podatki niso ravno primerljiv s predhodnim rekordom 40,6°C v Črnomlju iz leta 1950, ki je bil izmerjen z navadnim termometrom, rekord 40,8°C iz 2013 na letališču Cerklje pa na avtomatski postaji, medtem, ko je bližnja postaja z maximalnim termometrom pokazala le 40.6 °C...

Drugi važen faktor je urbanizacija (porast pozidanih površin, betona, asvalta, bližine cest, raznih virov toplote), ki prav tako prispevavajo k višjim temperaturam nasplošno v urbanih conah in še posebej v bližini temperaturnih merilnih postaj. Kar v Sl, kolikor vem generalno ni ustrezno ovrednoteno, je pa vsaj ena študija o tem za eno merilno postajo v MB (Žiberna), ki jasno kaže signifikanten urbani dodatek k povišanju temperature

Podoben problem je tudi prehod iz klasičnih na digitalne termometre, ob čemer so v Nemčiji ugotovili, da digitalni termometri kažejo za 0.93°C višjo temperaturo...! In do leta 1985, ko so zamenjali termometre v Nemčiji ni bilo povišanja temperature, potem pa je takoj sledilo (fiktivno) povišanje, ki pa ga niso nikoli skorigirali...!
LINK ali copy-paste v iskalnik
http://notrickszone.com/2015/01/14/germanys-warming-happens-to-coincide-with-late-20th-century-implementation-of-digital-measurement/#sthash.fk5rbwPH.dpbs

Dodatno so vse surove meritve meritev na Zemlji globalno podvržene sporni obdelavi (homogenizaciji) za katero mnoge študije ugotavljajo, da umetno producira višje sedanje temperature, pa tudi ohlaja preteklost, tako, da se prikaže čim večje segrevanje...!

Medtem pa sateliti in baloni, ki so manj podvrženi "znanstvenemu" čaranju kažejo medsebojno podobno nižjo rast temperatur od (obdelanih) podatkov iz merilnih postaj na Zemlji in prikazujejo jasno pavzo, oziroma padec trenda segrevanja po ca letu 2000...

Tako, že vrabci na znanstvenih vejah čivkajo, da so takšni prikazi višine temperatur iz postaj na zemlji NOAA, NASA in MET-Office sporni in nerealno pretirani. Kljub temu pa kažejo na veliko neskladje z uradnimi klima alarmističnimi temperaturnimi modeli, kjer temperaturne napovedi za sedanjost znatno presegajo tudi te navzgor navite temperaturne prikaze, kar jasno kaže na pretiravanje pri temperaturno klimatski senzitivnosti na CO2...
LINK ali copy-paste v iskalnik
http://notrickszone.com/2017/07/24/modern-warming-is-substantially-artificial-traced-to-urbanization-bias/#sthash.D27ooQS3.dpbs
LINK ali copy-paste v iskalnik
http://www.itia.ntua.gr/en/docinfo/1212/
LINK ali copy-paste v iskalnik
www.thegwpf.com/study-finds-temperature-adjustments-account-for-nearly-all-of-recent-warming-in-climate-data-sets/
So se pa klima alarmisti lotili tudi predvidljivega navijanja temperatur na satelitih (RSS) , medtem, ko UAH prikaz globalnih temperatur ostaja neokužen z alarmističnim friziranjem temperatur
LINK ali copy-paste v iskalnik
http://joannenova.com.au/2017/07/satellite-battle-five-reasons-uah-is-different-better-to-the-rss-global-temperature-estimates/
LINK ali copy-paste v iskalnik
www.globalwarming.org/2016/02/05/satellites-and-global-warming-dr-christy-sets-the-record-straight/
LINK ali copy-paste v iskalnik
www.drroyspencer.com/2017/01/global-satellites-2016-not-statistically-warmer-than-1998/

"...Kako vremenoslovci merijo temperaturo?..." Predvsem jo merijo še vedno problematično kredibilno natančno...!
veza
# 05.08.2017 ob 23:13
Se opravičujem, pokazali na strani Okolje, danes je bilo v Podnanosu 40,4 stopinje.
bori
# 05.08.2017 ob 23:13
.. in prisotnost komarjev tudi zelo vpliva na razpoloženje večine.. ;-)
samuelcek
# 05.08.2017 ob 22:21
@veza
Ravno postaja Podnanos je bila v okviru projekta Bober nadgrajena/postavljena (tudi) z alu merilno hišico, ki meri vsakih temp. zraka vsakih 10 min in pošilja podatke na ARSO.

@stari59

Prosim oglej si postajo v Podnanosu, če utegneš. Sicer je zagrajena z zeleno ograjo, ampak tvoje ostro oko bo ločilo od lesa in plastike, kajne?
samuelcek
# 05.08.2017 ob 22:19
@stari59

Ni treba verjeti meni na zapis, dokaz o alu hiškah lahko sam pobrskaš po spletu ali pa se odpraviš na katero izmed merilnih mest. Več info v tem zapisu.
galoper
# 09.08.2017 ob 18:53
Oblike hiške je sporna. Topel zrak se dviga neodvisno od vrste tal od katerih se segreva. Lopute na hiški so obrnjene s spodnjo stranjo v štrleči položaj, ki lovi dvigajoči se topel zrak in ga usmerja v hiško. Seštevek tako oblikovanih vstopnih odprtin zraka je večji od vrhnjih izstopnih odprtin, ki jih ne smemo seštevati, ker je strop nagnjen in ima spodnja stran strehe značilnost lovljenja toplega zraka, ki se zunaj dviga. Izstopna odprtina je torej manjša kot vstopna, kar pomeni neravnoesje in netočne podatke.
HOR
# 07.08.2017 ob 02:14
Ori
# 06.08.2017 ob 07:17
"...Medtem podnebna znanstvenica Kate Marvel, javno izpostavlja realen problem. Verjetno lahko pričakujemo njen samomor z več streli v glavo, kot je to običajno pri znanstvenikih, ki se uprejo MS ovcam..."

Nič takega ni povedala. Ne bo ji hudega pri NASA, ki jo obvladajo klima alarmisti ali pa kje drugje...
HOR
# 07.08.2017 ob 00:37
@Voly
# 06.08.2017 ob 08:22

Saj v teh krajih tudi je večje segrevanje in S polobla se precej bolj segreva, kot južna ter so velike lokalne razlike globalno pa je zadnjih ca 20 let segrevanje malo upadlo glede na predhodnjih 20 let pred 2000. Vprašanje pa je koliko in primerjava z leti, ko merjenja še ni bilo toliko ali sploh ne (od 1850 do 1950 in v srednjem veku okoli leta 1000, ko je bilo podobno toplo, - še v 17 stoletju so bili zaradi vročine napadi kobilic iz male Azije na Slo ozemlje, pa tudi zgodovinska poročila poročajo o raznih velikih sušah .največja znana v Evropi 1540, vročinah in neurjih, toči, ter vseh vrst vremenskih extremov itd.) Za razumevanje kaj se dogaja so potrebne primerjave daleč nazaj, da lahko ugotovimo ali je to kaj posebnega ali oziroma kako se je potrebno prilagajati -ljudje drugod normalno živijo prilagojeni precej višjim temperaturam, drug problem pa je prenatrpana revščina v mestih -dodatno precej prispeva k lokalni temperaturi rastoča urbanizacija (pozidave, beton, asfalt tovarne, promet) tudi pri nas...
Tudi sam ARSO navaja, da je zaradi različnih termometrov, urbanizacije in položaja težko realno primerjat rekordno visoko temperaturo iz leta 2013 in prejšnjo iz 1950 (ki je bila verjtno za stopinjo višja, če bi jo merili tako, kot tisto leta 2013, po drugi strani pa je bila meritev na mestu, ki bolj dodaja dodatno temperaturo zaradi položaja...) na dveh različnih krajih, čeprav pa je trend rasti temperatur seveda popolnoma jasen.
Kolikor vem pa tudi ni ovrednoten, oziroma odštet urbani temperaturni prispevek, k skupnim trendom, ki pa je vedno problematičen.
Se pa klima spreminja.
jureimacure
# 06.08.2017 ob 06:54
fiktivnega naraščanja temperatur k naravnim temperaturam, ki zato kažejo (umetno fiktivno)

Aha! Sem mislil da obstajajo samo fiktivne pogodbe. :D
Ideru
# 06.08.2017 ob 02:31
zakaj meritev na 2m višine?
HOR
# 06.08.2017 ob 01:33
@Pastafarian
# 05.08.2017 ob 22:30
"...Kako bi naj klime v mestih tocno vplivale na temperaturo zunaj?
Tisto toploto, ki jo oddajo je misji prdec :D..."


Prim nas v Slo verjetno res, v kakšnem poslovnem centru velemesta pa zna to bit kar kak zmeren dihurjev prdec...
bori
# 05.08.2017 ob 23:11
Kako vremenoslovci merijo temperaturo?

Bemtiš... sem mislil, da imajo neke vrste kotmer v °C oz. K. Na Kredarici imajo tudi čarobno kroglo ki pove, koliko časa je sonce sijalo.. malo šale..
Ampak ni temperatura sama po sebi toliko pomembna brez RH, kar skoraj ne omenijo.. samo rekordi.. kot povsod..

.. in še je zanimivosti..
djdj
# 05.08.2017 ob 22:36
@Untamle # 05.08.2017 ob 22:21
Drži. Kdor je kdaj slišal o toplotni prevodnosti materialov ali sam izdelal vremensko hišico, ve, kako se obnašata materiala...
veza
# 05.08.2017 ob 22:17
Zanima me, kaj je s Podnanosom, po domače Šembidom, nekaj dni je bila tam najvišja temperatura, sedaj ga sploh ne omenjajo več!
Ori
# 06.08.2017 ob 07:17
Medtem podnebna znanstvenica Kate Marvel, javno izpostavlja realen problem. Verjetno lahko pričakujemo njen samomor z več streli v glavo, kot je to običajno pri znanstvenikih, ki se uprejo MS ovcam.
1a34
# 05.08.2017 ob 20:16
Čestitke vremenoslovcem za dobre napovedi (v strokovnem smislu ). Imel pa bi eno laično vprašanje: Ali na meritve čez dan poleti v mestih kaj vpliva dejstvo, da je veliko več klimatskih naprav kot pred npr. 25 leti? Ker v naravi jih ni.
Kazalo