Meritve temperature zraka se že več desetletij opravljajo po standardih svetovne meteorološke organizacije.

"Pri merjenju temperature zraka moramo paziti, da na termometer ne sije neposredno sonce, pa tudi, da termometra ne doseže od tal odbita svetloba. Pomembno je, da jo merimo na standardni višini dva metra od tal in da se meritev opravlja na kar se da odprtem terenu, poraslem z nizko travo," pojasnjuje Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Merilna hiška mora biti bele barve, hkrati pa mora imeti rešetke, ki omogočajo, da zrak kroži. Ponoči, ko se ozračje intenzivno ohlaja, termometer ne sme biti izpostavljen neposrednemu vplivu sevanja neba, pomembno pa je tudi, da naprav ne dosežejo padavine.

Samodejno odčitavanje vsakih 10 minut
Meritve so se včasih izvajale z navadnim živosrebrnim termometrom, in to trikrat na dan - zjutraj, popoldne in zvečer, zdaj pa se na večini postaj temperatura odčita samodejno, vsakih 10 minut z uporovnim termometrom.

"S spreminjanjem temperature se tudi upor spreminja in to merimo. Ti termometri so zelo točni, vsaj toliko, kot so živosrebrni. Notri sta senzor za temperaturo in vlago, to se ves čas meri in podatki se prenašajo po kablu," pravi Vertačnik.

Če navedenih zahtev po ureditvi merilnega mesta ne upoštevamo, lahko odčitana temperatura od dejanske odstopa tudi do dve stopinji Celzija.