"Smo proti zaupnicam, nezaupnicam, interpelacijam in drugim mehanizmom, ki bi sprožali politično nestabilnost, je dejal in dodal, da Slovenija v zdajšnjem položaju potrebuje optimizem in politično stabilnost.

Gregor Virant je prepričan, da zadolženost Slovenije še ni tako visoka, na drugi strani pa ima država naloženih več kot 2 milijardi evrov bančnih depozitov. "Imamo državnega premoženja v podjetjih - med njimi so tudi dobra podjetja, Petrol, Telekom - v višini, ki po nekaterih ocenah dosega 10 milijard. Ko vse to damo na tehtnico, vidimo, da vendarle imamo nekaj razlogov za to, da lahko gledamo nekoliko bolj optimistično v prihodnost," je dejal Virant.
Največja težava naše države je po njegovem mnenju "luknja v bančnem sistemu". Med prioritetami je izpostavil uravnoteženje javnih financ, za kar bo treba zmanjšati javnofinančne izdatke. "Masa za plače se bo morala po vsej verjetnosti zmanjšati tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih," je dejal in dodal, da se bo treba o konkretnejšem odstotku zmanjševanja zaposlenih še dogovoriti.

Glede sanacije bank v državni lasti je Virant dejal, da bo treba že septembra postaviti kompetentno upravo NLB-ja, čim hitreje sprejeti zakon o mehanizmu za prenos slabih bančnih terjatev in jih prenesti z državnih bank na sklad ali agencijo. Potem "pa je treba takoj iti v postopek privatizacije bank v državni lasti".

"Zlato fiskalno pravilo naj se zapiše v ustavo. To je dolgoročno zelo pomembno. A ker dogovora o tem ni, bo treba iskati druge možnosti," je stališče do zlatega fiskalnega pravila izpostavil predsednik DL-ja. Dodal je, da se bodo pravila, tudi če ga ne bo v ustavi, držali tudi zaradi obvez mednarodne pogodbe, ki bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo 12 članic EU-ja.

Posebna pozornost bo posvečena nadzornim svetom
Virant je še napovedal, da bo zakon o državnem holdingu najverjetneje sprejet v septembru, pri čemer bodo posebno pozornost posvetili temu, kdo bo sedel v nadzornih svetih. "Ti ljudje morajo biti kompetentni, čisti, z integriteto, brez obremenjenosti iz preteklosti in ljudje, ki so neodvisni. Z nekaterimi potencialnimi kandidati smo že stopili v stik. Če bodo taki ljudje sedeli v nadzornem svetu, potem bomo lahko mirno spali," je prepričan Virant.

Šuštaršič: Do konca leta je še čas, da se rešimo
Pred novinarje je stopil tudi minister za finance Janez Šušteršič, ki je dejal, da zakon o stabilizaciji bančnega sistema že nastaja. Slabe terjatve bodo prenesene "na neko zunanjo institucijo", hkrati pa bo potekal proces prodaje državnih deležev v bankah.

Šušteršič tudi meni, da bo obdobje do konca letošnjega leta ključno za to, da se Slovenija izvije iz najnevarnejšega območja visokih obrestnih mer in slabih ocen.

Pličanič: Manj ljudi lahko opravi enak obseg dela
Tudi minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič meni, da bo javni sektor z manj zaposlenimi, tudi na občinski ravni, učinkovitejši. Prepričan je namreč, da lahko ta tudi z manj zaposlenimi opravlja delo v enakem obsegu. Napovedal je še poenostavitev sistema javne uprave in celovito reformo javnih služb.

Spremembe naj bi se obetale tudi na področju javnih agencij, ki naj bi jih po novem financirali predvsem njihovi končni uporabniki in manj država. "Tak primer je Agencija RS za okolje, ki vodi cel kup upravnih postopkov, recimo, ko izdaja okoljevarstvena dovoljenja," je dejal Pličanič. "Mi bomo pregledali vse javne agencije, ki delujejo na različnih področjih, in videli, kaj je treba narediti. Nekatere spremembe so potrebne." Kot zagotavlja Pličanič, ukrepi ne bodo enaki za vse javne agencije.

Virant: Govorice o zamenjavi ministrov DL-ja niso relevantne
"To je nesmiselno komentirati," je odgovoril Virant na novinarsko vprašanje, ali so v stranki seznanjeni z informacijami, da naj bi Janša v okviru rekonstrukcije vlade nameraval zamenjati oba ministra iz Državljanske liste. "Tisto, kar potrebujemo zdaj, je fokus na reševanje problemov," je sklenil Virant.