Kot je dejal notranji minister in vodja vladnih pogajalcev Gregor Virant, bodo v vladi počakali na uradni odgovor sindikatov, nato pa se odzvali s približevalnim predlogom.

Vlada sicer namerava znižati plačno maso v javnem sektorju za 158 milijonov evrov. Da bi to dosegla, vlada med drugim predlaga znižanje dodatkov za delovno dobo, za stalnost, za delo ob praznikih in v nedeljo ter za čas pripravljenosti na delo. Predlaga tudi ukinitev dodatka za akademski naziv in premik izplačila zamrznjenih napredovanj za eno leto.

Uradni odgovor na svoje predloge vlada pričakuje v prihajajočem tednu. Pogajalci se bodo prvič sešli v ponedeljek, a ker bodo nekateri sindikati stališča sprejemali šele na začetku tedna, je verjetneje, da bodo do ukrepov prišli šele v četrtek. V ponedeljek naj bi bile med drugim na mizi ponovno tudi spremembe zakona o izvrševanju proračuna.

Sindikati predlaganim ukrepom v dozdajšnjih izjavah nasprotujejo. Kot ugotavlja Virant, so nekateri segmenti javnega sektorja mnenja, da bi bili s predlaganimi ukrepi bolj prizadeti od drugih. Med njimi so gasilci, zaposleni v policiji in carini, pa tudi v zdravstvu, ki bi jih zaradi narave dela znižanje dodatkov za manj ugoden delovni čas bolj prizadelo.

V torek se bo sešel glavni stavkovni odbor Sindikata vzgoje in izobraževanja, ko bo znano, kaj se bodo odločili v šolstvu. Po besedah glavnega tajnika sindikata Branimirja Štruklja s terena dobivajo tako odzive mladih, da ne pristajajo na prestavljanje napredovanj, kot tudi starejših, ki so proti znižanju dodatka za delovno dobo.

Varčevanje z nasprotnim učinkom
A tudi če bi se vladi uspelo s sindikati dogovoriti o ukrepih, s katerimi bi privarčevali 158 milijonov evrov, bo morala najti še dodatna sredstva za poplačilo obveznosti na podlagi sodb, ki so jih na sodišču dobili sindikati. Izplačilo razlike do lanskega polnega regresa za vse javne uslužbence je ocenjeno na dodatnih 50 milijonov evrov. Poračun tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj pa bi zahteval še okrog 170 milijonov evrov.

Pri vprašanju poračuna neizplačanih plačnih nesorazmerij Virant sicer meni, da ima vlada realne možnosti, da na vrhovnem sodišču zmaga. Državno pravobranilstvo je namreč na vrhovno sodišče vložilo zahtevo za revizijo, kar pa ne vpliva na pravnomočnost sodbe.