Z novelo zakona o lokalnih volitvah želijo poenostaviti izvedbo volitev županov, občinskih svetnikov in članov četrtnih, krajevnih ali vaških skupnosti. Ob določitvi stalnega termina rednih lokalnih volitev pa predlagajo tudi zmanjšanje števila volilnih organov. Foto: BoBo
Z novelo zakona o lokalnih volitvah želijo poenostaviti izvedbo volitev županov, občinskih svetnikov in članov četrtnih, krajevnih ali vaških skupnosti. Ob določitvi stalnega termina rednih lokalnih volitev pa predlagajo tudi zmanjšanje števila volilnih organov. Foto: BoBo

Po šestih rednih lokalnih volitvah vlada namreč ugotavlja, da se zaradi načina določanja datuma glasovanja ta po koledarju vseskozi pomika na zgodnejši termin. Tako bi to spremenili in fiksirali datum volitev na drugo novembrsko nedeljo. Morebitni drugi krog volitev za župana pa bi potekal 14 dni po prvem krogu. Do zdaj je namreč drugi krog rednih volitev najpozneje v 21 dneh razpisala Državna volilna komisija.

Z novelo zakona o lokalnih volitvah želijo poenostaviti izvedbo volitev županov, občinskih svetnikov in članov četrtnih, krajevnih ali vaških skupnosti. Ob določitvi stalnega termina rednih lokalnih volitev predlagajo tudi zmanjšanje števila volilnih organov.

Novela podrobneje ureja tudi volilno pravico tujcev v ožje dele lokalnih skupnosti, odpravlja se v praksi neizkoriščena zakonska možnost izvedbe volitev v svete ožjih delov lokalnih skupnosti na dve leti. Predlagane spremembe naj z vidika države neposredno ne bi imele pomembnejših dodatnih učinkov na javnofinančne prihodke. Bodo pa zaradi zmanjšanja števila volilnih organov imele ugodne finančne posledice za občinske proračune, navaja predlagatelj v obrazložitvi.

Redne lokalne volitve se sicer vedno opravijo hkrati za vse občine na isti datum, v primeru nadomestnih in predčasnih volitev pa mandat izvoljenih traja vedno le do izteka mandata, ki je začel teči s potrditvijo mandatov po rednih lokalnih volitvah.