Sveženj volilne zakonodaje, ki bo odpravil neskladje zakona o poslancih z ustavo, vsebuje novele zakonov o volitvah v državni zbor, o poslancih, o državnem svetu, o vladi in o volitvah predsednika republike. Z njim pa poslanci SMC-ja, DeSUS-a, SD-ja in ZaAB-ja predlagajo omejitev kandidiranja pravnomočno obsojenim osebam. Po predlogih tako na volitvah ne bodo mogle kandidirati osebe, ki so bile pravnomočno obsojene na nepogojno kazen zapora, daljšo od pol leta.

Jurša: Odgovorni smo vsi
Poslanec DeSUS-a Franc Jurša je ob napovedi odprave neustavnosti zakona o poslancih dejal, da so odgovorni vsi, ki so v DZ sprejeli odločitev glede mandata Janeza Janše. V DeSUS-u so imeli glede primera pomisleke in so si želeli drugačne rešitve, je dodal.

Simona Kustec iz SMC-ja je pojasnila, da v stranki spoštujejo odločitev ustavnega sodišča, hkrati pa ugotavljajo, da je ustavno sodišče pomanjkljivosti v izvajanju zakona o poslancih ugotovilo šele po 20 letih. Naredili bodo vse, da se uredijo ugotovljene pomanjkljivosti čim prej, je še dodala.

Predsednik SD-ja Dejan Židan pa je opozoril, da odločbe ustavnega sodišča niso takšne narave, da bi se ljudje lahko opredeljevali, ali se kdo strinja z njimi ali ne. "Pravna država je to, da se odločbe ustavnega sodišča spoštujejo," je sklenil.

Janši kršena pravica do mandata
Pri presoji ustavnosti zakona o poslancih so ustavni sodniki ugotovili, da poslancu, ki mu je prenehal mandat, ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva. Zato so ustavni sodniki z odločbo sklenili, da tu obstaja pravna praznina, ki jo mora DZ v roku enega leta odpraviti.

Glede Janševe pritožbe pa je ustavno sodišče ugotovilo, da je DZ s sklepom, ki mu je odvzel mandat, nedopustno posegel v pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata.

Omejitev le za hujša kazniva dejanja
Vlada je k zakonu o volitvah v DZ podala pripombo, da iz predloga ni nedvoumno jasno, ali se omejitev pasivne volilne pravice veže na izbris sodbe iz kazenske evidence ali pa na veljavni kazenski zakonik, ki določa, da smejo pravne posledice obsodbe trajati največ pet let. Predlagajo, da se izrecno določi čas trajanja pravne posledice obsodbe, ustrezno pa je treba urediti primer, ko bi bil kandidat obsojen v času potrditve kandidature do izvolitve.

Po mnenju vlade je sicer predlagana omejitev pasivne volilne pravice primerno utemeljena, saj bo omejitev veljala le v primerih storilcev hujših kaznivih dejanj, kar je skladno z načelom sorazmernosti posegov v ustavno zagotovljene pravice.

Pravno varstvo ob odvzemu mandata
Vlada podpira tudi spremembe zakona o poslancih, saj ta novela sledi spremembam zakona o volitvah v DZ ter ureja pristojnosti mandatno-volilne komisije v postopku potrjevanja mandatov izvoljenih poslancev. Vlada ugotavlja, da predlog zakona ureja tudi situacijo, ki nastane v primeru, da bi bil kandidat obsojen v času od potrditve kandidature pa do izvolitve. Primerno pa je urejeno tudi pravno varstvo v primerih prenehanja mandata poslanca.

Neurejeno pravno varstvo je bilo namreč razlog, da je ustavno sodišče odločilo, da je zakon o poslancih neskladen z ustavo ter DZ-ju naložilo, naj pravno praznino zapolni v roku enega leta. Predlagatelji zakona so že napovedali, da bodo odločbo ustavnega sodišča upoštevali v postopku sprejemanja zakona.

Vlada bo podprla tudi novelo zakona o državnem svetu, a so pri tem opozorili, da bi bilo treba urediti tudi vprašanje omejitve volilne pravice osebam, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost. Podpirajo tudi spremembe, ki jih prinaša novela zakona o vladi, a dodajajo, da predsednik vlade in ministri niso voljeni neposredno, zato bi bili lahko pogoji glede nekaznovanosti za izvolitev oziroma imenovanje strožji. Novelo zakona o volitvah predsednika republike pa podpirajo brez pripomb.