Po predlogu na volitvah ne bodo mogle kandidirati osebe, pravnomočno obsojene na nepogojno kazen zapora, daljšo od pol leta. Foto: BoBo
Po predlogu na volitvah ne bodo mogle kandidirati osebe, pravnomočno obsojene na nepogojno kazen zapora, daljšo od pol leta. Foto: BoBo
Janez Janša, SDS
V SDS-u pravijo, da omenjeni zakoni v tem trenutku za njih niso ključni. Foto: BoBo

Nova zakonodaja bo urejala pogoje kandidature za funkcije na lokalni in državni ravni. Po predlogu na volitvah ne bodo mogle kandidirati osebe, pravnomočno obsojene na nepogojno kazen zapora, daljšo od pol leta.

Parlamentarni matični delovni telesi sta sicer v celoti zavrnili sveženj zakonov ZaAB-a, odbor za notranje zadeve je v torek odločal o predlogih novel zakonov o državnem svetu, vladi, volitvah predsednika republike in o lokalnih volitvah, mandatno-volilna komisija pa je danes zavrnila tudi predlog sprememb zakona o poslancih.

Iz SMC-ja pa so danes sporočili, da so v parlamentarni postopek vložili že nov sveženj volilne zakonodaje, prav tako sestavljen iz omenjenih petih predlogov zakonov. Predlog so uskladili z DeSUS-om, SD-jem, ZaAB-om in ZL-jem, pri čemer ti niso prispevali podpisov pod vložene predloge zakonov.

Omejitve pasivne volilne pravice
Namen predlaganih sprememb je sicer omejiti pasivno volilno pravico, v SMC-ju pa sporočajo, da so pogoje glede omejitve prilagodili glede na pridobljeno mnenje pravnih strokovnjakov in ustavnih pravnikov. Po njihovem predlogu na nobenih volitvah ne bodo mogli kandidirati posamezniki, ki so pravnomočno obsojeni na nepogojno kazen zapora, ki je daljša od šestih mesecev. "Tako smo začrtali omejitve, ki so primerljive z evropsko zakonodajo," je pojasnila Lilijana Kozlovič (SMC).

V SDS-u dajejo prednost domoljubju in praznikom
V poslanski skupini SDS-a so pojasnili, da v novem svežnju predlaganih zakonov ni bistvenih sprememb v primerjavi s predlogi, ki so jih v teh dneh zavrnili, zato njihovo stališče ostaja enako. Poslanci in poslanke SDS-a namreč menijo, da zadeve niso pripravljene dovolj dobro in da omenjeni zakoni v tem trenutku za njih niso ključni. Dodajmo, da so v SDS-u medtem vložili zahtevo za sklic skupne nujne seje odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter odbora za kulturo, na kateri bi obravnavali pomembnost poznavanja in zaznamovanja državnih praznikov za krepitev domoljubja.

V NSi-ju bodo po napovedih nov sveženj volilne zakonodaje najprej preučili in se nato odločili glede podpore. V preteklih razpravah so v NSi-ju sicer opozarjali, da je pasivna volilna pravica ena izmed temeljnih pravic, ki jo je treba omejevati s tresočo roko.

Že na začetku maja je enaka zasedba poslanskih skupin v parlamentarni postopek vložila tudi predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki prav tako postavlja pogoje za kandidaturo, in predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki določa pogoje za prenehanje funkcije občinskega svetnika in župana ter možnost odpoklica župana.