Politika išče širok konsenz znotraj nje same za omejevanje možnosti državljanov za vplivanje na zakonodajo. Foto: BoBo
Politika išče širok konsenz znotraj nje same za omejevanje možnosti državljanov za vplivanje na zakonodajo. Foto: BoBo
Iskanje konsenza o spremembi referendumske ureditve

Predlog sprememb referendumske ureditve bo v proceduro vložen prihodnjo sredo, je po sestanku z vodji poslanskih skupin dejal predsednik DZ Gregor Virant.

Že spomladi je bil načelno usklajen sprejem ustavne spremembe na področju referendumov, ki vključuje tudi 35-odstotni kvorum, ki bi bil potreben za veljavnost referenduma. Temu sicer nasprotuje Nova Slovenija, Pozitivna Slovenija pa je pozneje predlagala, da bi začela ustavna sprememba veljati šele leta 2015. Glasovi teh strank bodo ključni za zadostno večino, potrebno za spremembo ustave.

Predlog sprememb referendumske ureditve, ki poleg tega, da uvaja kvorum, poslancem jemlje možnost podajanja zahteve za razpis referenduma, bo najprej obravnavala ustavna komisija, je dejal Virant. Predsednik DZ je še ocenil, da bi lahko bila ustavna sprememba sprejeta do konca leta. Vzporedno s tem postopkom bodo začeli usklajevati tudi spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi. To namreč zahteva NSi.

NSi za štirikratno povišanje števila potrebnih podpisov
Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je po torkovem vrhu koalicije dejala, da obstaja možnost, da bi predlog stranka podprla, a le, če bi zaostrili pogoje za začetek postopkov za razpis referenduma. Nova Slovenija namreč predlaga, da bi bilo namesto sedanjih 2.500 podpisov državljanov za začetek postopka za razpis referenduma potrebnih 10.000 podpisov, overjenih na upravni enoti, ne zbranih na ulici. Ti podpisi bi se kasneje sicer šteli v končno kvoto 40.000 podpisov, potrebnih za zahtevo referenduma. O tem, da morajo biti podpisi overjeni na upravnih enotah, so se po besedah Viranta vodje poslanskih skupin strinjali, predmet pogovorov pa je še potrebno število teh podpisov.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je dejal, da bi s tem onemogočili namerne blokade oziroma da bi nekdo zahteval referendum vedoč, da ga bo sklical le zato, da bi uveljavitev zakona za en mesec blokirali. Tonin je za STA še dodal: "Komurkoli bo v enem tednu uspelo zbrati 10.000 podpisov, ne bo nobenih težav s tem, da bi na referendumu dosegli 35-odstoten kvorum" in dodal, da bo NSi "stisnila zobe, glede kvoruma, če se predlog NSi sprejme".

Predsednik državnega zbora in Državljanske liste Gregor Virant ocenjuje, da bodo predlog NSi-ja podprle tudi druge stranke, ki podpirajo ustavne spremembe referendumske ureditve, a dodaja, da je veliko odvisno od SDS-a. Ta je na ravni vodstva s spremembami soglašal, zato Virant računa, da bodo predlog podprli tudi njeni poslanci.

Kot je za Radio Slovenija poročal Marko Škrlj, pa je uradno stališče SDS-a, da spremembe referendumske zakonodaje še ostajajo predmet nadaljnjih pogovorov, Socialni demokrati pa naj bi svoje glasove vezali na podporo največje vladne stranke.

Podpise za predlog so prispevali v DL-ju, SLS-u, DeSUS-u in SD-ju. Za zdaj ima predlog ustavnih sprememb podporo 56 poslancev, za potrditev pa bi jih potrebovali 60.

B. V.

Iskanje konsenza o spremembi referendumske ureditve