Ministrica Mateja Vraničar Erman je dejala, da je bila Slovenija opozorjena glede nujnosti nadaljnje konsolidacije javnih financ in izvajanja strukturnih reform, s čimer bi se omejile posledice morebitne naslednje ekonomske in finančne krize. Foto: BoBo
Ministrica Mateja Vraničar Erman je dejala, da je bila Slovenija opozorjena glede nujnosti nadaljnje konsolidacije javnih financ in izvajanja strukturnih reform, s čimer bi se omejile posledice morebitne naslednje ekonomske in finančne krize. Foto: BoBo

Že v preteklih tednih sem opozarjala, da je treba izkoristiti ugodne gospodarske razmere, da pripravimo državo na naslednji preobrat v ekonomskem ciklu, do katerega bo nedvomno prišlo. Samo vprašanje je, kdaj se bo to zgodilo. To je potrebno predvsem zato, da v času krize ne bi bilo treba posegati po tako drastičnih ukrepih, ki smo jih morali uporabiti v primeru krize 2008 in 2009.

Mateja Vraničar Erman o prihajajoči krizi
Sogovornikom je Vraničar Ermanova predstavila tudi nadaljevanje privatizacijskih postopkov, še posebej privatizacijo NLB-ja. Foto: BoBo
Donald Trump
Protekcionizem ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede carin za uvoz jekla je bil v ospredju pogovorov. Foto: Reuters

Slovenija kot odprto in izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo lahko nadaljuje svoj razvoj samo ob upoštevanju pravil, o katerih smo se prej dogovorili. S tega zornega kota ne moremo podpirati ukrepov protekcionizma niti samovoljnega ukrepanja.

O samovoljnih Trumpovih ukrepih

Na rednih srečanjih finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank članic obeh mednarodnih finančnih ustanov Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu sta Slovenijo zastopali finančna ministrica Mateja Vraničar Erman in viceguvernerka Banke Slovenije Irena Vodopivec Jean.

Ministrica je omenila zvišanje napovedi gospodarske rasti Slovenije od IMF-ja, a dodala, da so predstavniki hkrati opozorili na nujnost nadaljnje konsolidacije javnih financ in strukturnih reform, s čimer bi se omejile posledice morebitne naslednje ekonomske in finančne krize.

"Tak razvoj dogodkov ni poseben le za Slovenijo, s temi vprašanji se soočajo tudi druge države," je povedala ministrica in se popolnoma strinjala z navedbo izvršne direktorice IMF-ja Christine Lagarde, da je treba streho popraviti, ko sije sonce. Treba je torej izkoristiti sedanje razmere trdne rasti.

Reforme pomenijo manj drastične ukrepe v krizi
"Že v preteklih tednih sem opozarjala, da je treba izkoristiti ugodne gospodarske razmere, da pripravimo državo na naslednji preobrat v ekonomskem ciklu, do katerega bo nedvomno prišlo. Samo vprašanje je, kdaj se bo to zgodilo. To je potrebno predvsem zato, da v času krize ne bi bilo treba posegati po tako drastičnih ukrepih, ki smo jih morali uporabiti v primeru krize 2008 in 2009," je povedala.

Makroekonomske razmere v Sloveniji je ocenila kot stabilne, kljub malce različnim konkretnim ocenam Slovenije in mednarodnih ustanov o rasti pa se vse ustanove strinjajo, da bo ta lahko letos in prihodnje leto višja od sosednjih oziroma držav, s katerimi se Slovenija običajno primerja v evropskem prostoru.

Vsi sogovorniki so poudarjali, da lahko na srednji in dolgi rok tako ugodne makroekonomske razmere zadržimo le z izvedbo strukturnih reform, nadaljevanjem prizadevanj za izboljšanje konkurenčnosti in reformami na odhodkovni strani javnih financ.

Privatizacija NLB-ja
Sogovornikom je predstavila tudi nadaljevanje privatizacijskih postopkov, še posebej privatizacijo NLB-ja, pri čemer je ministrica podala zadnje aktualne informacije. Ministrica se v ZDA srečuje tudi z vlagatelji v slovenske obveznice. Glede tega je sicer povedala, da v tem trenutku Slovenija ne načrtuje novega zadolževanja na ameriškem trgu.

"Namen sestankov z investitorji je, da jih seznanimo s trenutnimi razmerami in načrti za prihodnost. Ta stabilnost, ki jo zagotavljamo z rednimi stiki z investitorji, je zelo pomembna za obdobje, ko se bomo odločili, da ponovno vstopimo na ta trg. Ampak v tem trenutku ne načrtujemo novega zadolževanja na ameriškem trgu," je dejala ministrica.

Več denarja za banko za obnovo in razvoj
Slovenija bo morala vsaj kar zadeva Svetovno banko skupaj z drugimi državami donatorkami v prihodnje malce bolj odpreti razvojno denarnico. Razvojni odbor IMF-ja in Svetovne banke je ob koncu spomladanskih zasedanj podprl dogovor o povečanju kapitala za skupino Svetovne banke, pri čemer se bo kapital Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) povečal za 60 milijard dolarjev in od tega bo 7,5 milijarde vplačanega kapitala.

To pomeni, da bodo morale toliko prispevati članice banke, ki so med donatorkami in med njimi je tudi Slovenija. Gre za dodatna sredstva za odpravljanje najhujše revščine oziroma neenakosti svetovnega gospodarstva, za vključujoč in stabilen razvoj ter ukrepe proti podnebnim spremembam.

Enkratni znesek za Slovenijo glede na njen delež znaša okrog pet milijonov dolarjev, vendar ministrica ne pričakuje, da bo to treba plačati že letos, ampak naj bi šla plačila postopno.

Trumpov protekcionizem
Na tokratnem zasedanju so bili v ospredju pojavi protekcionizma, ki se izražajo predvsem v ukrepih ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrica ni želela oceniti, ali bodo pogajanja med EU in ZDA glede carin za jeklo in aluminij do 1. maja uspešna, ker se njeno ministrstvo s tem konkretno ne ukvarja. Upa pa, da bo na koncu prevladal razum.

"Slovenija kot odprto in izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo lahko nadaljuje svoj razvoj samo ob upoštevanju pravil, o katerih smo se prej dogovorili. S tega zornega kota ne moremo podpirati ukrepov protekcionizma niti samovoljnega ukrepanja. V tem duhu so izzveneli tudi uvodni nastopi predsednika Svetovne banke Jima Yonga Kima in direktorice IMF Christine Lagarde na zasedanju Razvojnega odbora," je sklenila ministrica.

Že v preteklih tednih sem opozarjala, da je treba izkoristiti ugodne gospodarske razmere, da pripravimo državo na naslednji preobrat v ekonomskem ciklu, do katerega bo nedvomno prišlo. Samo vprašanje je, kdaj se bo to zgodilo. To je potrebno predvsem zato, da v času krize ne bi bilo treba posegati po tako drastičnih ukrepih, ki smo jih morali uporabiti v primeru krize 2008 in 2009.

Mateja Vraničar Erman o prihajajoči krizi

Slovenija kot odprto in izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo lahko nadaljuje svoj razvoj samo ob upoštevanju pravil, o katerih smo se prej dogovorili. S tega zornega kota ne moremo podpirati ukrepov protekcionizma niti samovoljnega ukrepanja.

O samovoljnih Trumpovih ukrepih