Vstajniki želijo, da se dekriminalizira zaprte protestnike, a ne vseh. Foto: BoBo
Vstajniki želijo, da se dekriminalizira zaprte protestnike, a ne vseh. Foto: BoBo


Zakon je spisala skupina Kazenska ovadba, v Vseslovenski ljudski vstaji (VLV) pa ga podpirajo. Predstavnik VLV-ja Dare Hribar je pojasnil, da bodo, če bodo morali predlog zakona vložiti sami, podprli zbiranje podpisov.
A za zdaj nameravata obe gibanji najprej počakati, kako bodo potekali pogovori z vladno stranjo. Po besedah Boža Žabjeka iz skupine Kazenska ovadba je bilo pozitivno že to, da so se sploh pogovarjali in da si niso bili v popolnem nasprotju. Zdaj bodo počakali deset dni, toliko si je Vonta vzela za razmislek, in videli, kaj se bo iz tega izcimilo, je dejal Hribar.
Trhli temelji sprejetih odločitev?
Po njegovih besedah so sodelujoči na sestanku ugotavljali določene domnevne pomanjkljivosti predkazenskega postopka pri zbiranju dokazov. "Izkazalo se je, da so nekatere odločitve temeljile na trhlih temeljih, če sploh na kakšnih temeljih," je dejal.

Je pa Žabjek dodal, da so argumenti, sploh tisti, ki so jih predstavili predstavniki obeh ministrstev, nekoliko sporni. "Oni želijo, da se 100-odstotno verjame sodišču, kar konkretno v teh primerih ne vzdrži," je ocenil. Zakona niso spisali zato, da se oprosti tiste, "ki so res kar koli povzročali", ampak gre zgolj za tiste, ki so želeli le pokazati, da se ne strinjajo s tem, kar se dogaja, je pojasnil. "Kangler je obsojen, oni so se proti njemu borili, zdaj so tudi sami ali na seznamu plačnikov kazni ali pa celo v zaporu," je zatrdil.

S kabineta predsednice vlade pa so ob tem sporočili, da bodo v najkrajšem mogočem času in znotraj pravnih možnosti poskušali najti rešitve za omenjene posameznike.