Približno 600 popisovalcev tako začenja popis okoli 95 tisoč kmetijskih gospodarstev in 600 kmetijskih podjetij, je poročal Radio Slovenija. Vključnena so tudi gospodarstva, ki ne uveljavljajo kmetijskih subvencij. Popisovalci bodo sicer na terenu zbirali le tiste podatke, ki jih iz drugih administrativnih virov ne bodo mogli pridobiti.

S popisom, ki je edini celoviti vir podatkov na področju kmetijstva, se na vsakih deset let zbere podatke o stanju na tem področju, zato je tudi kazalec tega, ali so se v tem obdobju zgodile strukturne spremembe in kakšne, če so se. Podatki bodo primerljivi s podatki iz drugih držav Evropske unije.

Simončič: Popis ne bo pokazal želenih strukturnih sprememb
Direktor Kmetijskega inštituta Andrej Simončič je še pred začetkom popisa napovedal, da bi iz vzorčnih letnih popisov lahko sklepali, da v smislu koncentracije kmetijskih zemljišč v zadnjih desetih letih ni bilo bistvenega napredka, saj se je povprečna kmetija povečala z velikosti 5,1 hektara na 6,5 hektara. Po njegovem mnenju zato popis ne bo pokazal želenih strukturnih sprememb, pokazalo pa naj bi se, da smo glede na vložena sredstva "v najmanjši meri pripravili kmetijstvo na čedalje težje razmere".

A morda vseeno obstaja ena prednost, če bi to lahko tako opredelili - Slovenija je med vodilnimi na svetu po obremenitvi zemljišč s številom dragih traktorjev.

Kot že zapisano, bodo prvi začasni podatki objavljeni 30. septembra, končni rezultati pa predvidoma konec prihodnjega leta.