Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 26 glasov
Ocenite to novico!
Medtem ko Svetovna organizacija za hrano vse bolj opozarja na nestabilnost oskrbe s hrano, je samopreskrba Slovenije pri nekaterih pridelkih padla že pod polovico.
Čeprav je država leta 2005 sprejela nacionalni načrt o prehranski politiki, v katerem je eden izmed stebrov tudi zagotavljanje lokalne trajnostne oskrbe z živili, se morajo stvari na tem področju še izboljšati.
| Nacionalni načrt o prehranski politiki preverite tukaj. |
Preveč mesa, premalo žit in zelenjave
Slovenija namreč po podatkih ministrstva za kmetijstvo preslabo izkorišča svoje možnosti pri pridelavi žit in zelenjave. V letu 2008 je bila na tem področju samopreskrba v odstotkih taka: žita 64 %, koruza 72 %, pšenica 55 % in zelenjava 46 %. Bolje nam gre pri pridelavi mesa (goveje meso 103 %, perutninsko meso 113 %), mleka (115 %) in jajc (96 %).
Pri preskrbi s hrano smo tako precej odvisni od uvoza. S tem se ne smemo zadovoljiti, so prepričani v Kmetijsko gozdarski zbornici, saj imamo take pogoje, da lahko večino hrane pridelamo sami.
| Lokalna trajnostna preskrba s hrano predstavlja lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno proizvedene hrane, ki je fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in porabljena na lokalnih trgih - "od njive do krožnika v lokalnem okolju". |
Domače sadje in zelenjava sta bolj zdrava
Tudi študije so naklonjene čim večji pridelavi hrane v domačem okolju, saj rezultati kažejo, da imata lokalno pridelana sadje in zelenjava, ki ju uživajo potrošniki v neposredni bližini, boljše učinke na zdravje, je za MMC dejala Vida Fajdiga Turk iz Inštituta za varovanje zdravja.
"Večja je namreč verjetnost, da bodo pridelki vsebovali večje količine antioksidantov v primerjavi z živili, ki so bila skladiščena in transportirana daljši čas, pri katerih se zmanjša tako hranilna kot organoleptična vrednost. Pri daljši verigi, ki vključuje daljši čas od proizvajalca do potrošnika, pade vsebnost vitamina C, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov A, B in E," pojasnjuje naša sogovornica.
Lokalna pridelava, nabava in uživanje več sadja in zelenjave lahko tako zmanjša tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, predvsem srčnožilnih bolezni, sladkorne bolezni in nekaterih vrst raka, istočasno pa ohranja zdravo okolje in spodbuja trajnostni razvoj.
Lokalna preskrba mora biti pomembna vsem
V časih, ki so prizadeli skoraj vse gospodarske sektorje, lahko s spodbujanjem lokalne pridelave hrane kmetijskemu sektorju pomaga tudi država. "Ohraniti moramo kmetijska zemljišča, jih obvarovati pred neustrezno rabo, kmetom, ki to zemljo obdelujejo, pa zagotoviti ustrezne pogoje za še bolj učinkovito obdelavo in pridelavo. Pri tem pa bi bilo treba več napora vložiti v ozaveščanje potrošnikov o bolj kakovostni in zdravi pridelani hrani," rešitev vidijo v KGZS-ju.
Uspeh po njihovih besedah namreč ni odvisen le od kmetijcev, ampak morajo biti pozitivno naravnani vsi, ki so kakor koli vključeni: od upravnih enot, občin, javnih zavodov in nenazadnje nadzornih organov. "Šele potem, ko si bomo prav vsi prizadevali za izboljšano lokalno oskrbo, bo ta uspešna in visoka," dodajajo.
| Ozaveščanje potrošnikov in pozitiven »image« sta temeljna za povečano porabo lokalnih pridelkov in izdelkov. Z nekaj preprostih akcij bi jo lahko zelo okrepili: - Pred vsako osnovno šolo bi lahko stal mlekomat – staršem ne bi bilo treba zaviti do drugih prodajnih mest, ki so manj spotoma. - Na vseh najbolj prometnih conah pešpoti bi lahko stala kmečka stojnica – če bi prostor formalno »uredile« UE, finančno pa bi za samo stojnico skrbele občine. - V vseh prodajnih avtomatih (s čipsi, krekerji in sladicami) bi moralo biti tudi slovensko sadje - in ne predrago - da je resnično dostopno vsakomur. - Trgovski koncerni bi tudi morali prispevati (se odreči delcu dobička): slovensko sadje in zelenjava 5 centov cenejša od ostale. - Javne ustanove bi morale dajati prednost lokalni hrani pri javnem naročanju – to pa terja več dela, ker je potem tudi več javnih naročil in ne samo eno ekskluzivno – tovrstni uspeh pa je izključno odvisen od delavca, zadolženega za javna naročila. Vir: KGZS za MMC |
Kaj na tem področju dela država?
Kako uspešni so pri spodbujanju lokalne preskrbe s hrano, ki so se ji zavezali tudi v nacionalnem načrtu, smo povprašali ministrstvo za zdravje. Za MMC so povedali, da lokalno porabo hrane spodbujajo tudi prek sistema javnega naročanja v javnih zavodih, lokalno pridelavo in predelavo pa prek rednih javnih razpisov na področju javnega zdravja. Tako podpirajo promocijo prehranskih smernic in razvoj dobrih praks povezovanja lokalnih kmetov ter lokalnih porabnikov, kot so šole in vrtci.
"Pomemben korak pri uresničevanju tretjega stebra nacionalne prehranske politike je tudi medsektorsko sodelovanje, kjer smo uspeli cilje lokalne trajnostne oskrbe vključiti v strateške dokumente Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na področjih razvoja podeželja in ekološkega kmetovanja; ter pri aktivnostih v okviru izvajanja ukrepa EU-ja - Sheme šolskega sadja in zelenjave," so še dodali.
Ker s povečanjem razpoložljivosti lokalno pridelanih živil po besedah strokovnjakinje z IVZ-ja pomagamo zmanjševati revščino in družbeno neenakost, hkrati pa izboljšamo učinke prehrane na zdravje (v smislu varnosti živil in prehranske vrednosti živil), so napori države morda še premajhni.
cel film tukaj
VLADA PREDLAGA POVEČANJE LOKALNE OSKRBE Z VRTIČKARSTVOM[/url]
28. julij 2009 ob 21:57
MMC RTV SLO
VLADA PREDLAGA POVEČANJE LOKALNE OSKRBE Z VRTIČKARSTVOM[/url]
28. julij 2009 ob 21:57
MMC RTV SLO
:D tega nisem nikoli trdil. kot sem že rekel, večinoma od tebe zvem kaj novega in zanimivega in se v glavnem strinjam s tabo. tudi glede hrane načeloma, samo da država predpiše da se različni produkti ustrezno označijo in da se ne zavaja kupcev.
Glede modrega česna ti lahko povem še to, da to sploh ni nič nenavadnega. Barva je posledica naravnih molekul, ki absorbirajo svetlobo v vidnem spektru. Ljudje so samo navajeni, da je česen bel in potem, ko vidijo modrega, avtomatsko sklepajo, da je z njim nekaj narobe, kar seveda ni res. Tako kot obstajajo rdeči in rumeni paradižniki, zelena in rdeča jabolka, oranžni in vijolični korenčki, rdeče in belo grozdje itd. Te sorte se med sabo razlikujejo samo v genih, katerih beljakovinski produkti so odgovorni za sintezo molekul, ki plodu dajejo barvo.
Glede mleka pa je res vse, kar si napisal.
Slovenija namreč po podatkih ministrstva za kmetijstvo preslabo izkorišča svoje možnosti pri pridelavi žit HAHA!
Zakaj pa potem v Prekmurju malo pred žetvijo z mulčerjem, namesto s kombajnom požanjejo pšenico - da dobe večjo subvencijo. Isto delajo veliki vinogradniki z "zeleno" trgatvijo - samo zaradi subvencij. Kakšna politika je to? Potem pa jamrajo, da je toliko lačnih in služijo posredniki, namesto, da bi domači kmetje!
Narobe svet! Za to nas bo stvarnik vse kaznoval!
sicer pa trdim da je homogenizirano mleko človeku škodljivo (maščobe zdrobljene na tako majhne delce da jih telo ne zaznava kot maščobe in gredo direktno v žile kjer se nalagajo v obliki holesterola) in na nek način stupeno (3 letni otroci s holesterolom). pa je to splošna praksa, pristojne inštitucije trdijo da je to zdravo in večina ljudi nekritično posega po tem mleku (da ne govorimo o alpskem mleku ki niti mleko ni več). trgovci pa ta problem (ko ljudje opažajo povišan holesterol) rešujejo tako, da delajo mleko z 1,5 ali 0,5% mlečnih maščob. norčevanje iz nas potrošnikov! torej to kar dovoli država ni vedno OK, kajne?;)
Vse, kar si napisal, je zame sprejemljivo in nikoli ti ne bom diktiral, da kupi kitajski česen ali GSO koruzo ali sojo. Ampak dejstvo je, da če je nekaj na policah v trgovini, ne more biti strupeno, ker je šlo skozi ustrezne inšpekcijske postopke, zato zavajanja v zvezi s tem niso potrebna. Vseskozi je to namreč poglavitni problem. Ljudem nihče ničesar ne vsiljuje, oni pa takoj zahtevajo prepoved (ne samo uporabe, ampak celo raziskav) na področju, o katerem ne vedo nič, in to na podlagi izmišljenih teorij zarote, ki jih preberejo na populističnih spletnih straneh. Upam, da se vsaj glede tega strinjamo, da če znanost ljudem ničesar ne vsiljuje, so tudi ljudje lahko tako korektni, da ne preprečujejo uvedbe novih tehnologij zaradi neupravičenih strahov tistim, ki si teh tehnologij želijo. Bodi brez skrbi, da v Sloveniji kmetje še kako zagovarjajo gojenje GSO, ker dobro vedo, da bi z manj stroški pridelali več in bolj kvalitetno in ob tem tudi več zaslužili. Ravno tako gojenju GSO ne nasprotuje znanstvena komisija, ki jo je imenovalo kmetijsko ministrstvo, pa slovenski minister vztrajno v Svetu EU, ko so glasovanja na to temo, tega ne upošteva. Nazadnje smo celo nasprotovali odobritvi nageljnov, katerih edini greh je, da so GSO in so posledično modri in ne rdeči. A ni to absurdno?
Floral
Trgovci nimajo takšnih stroškov kot si predstavljaš, ampak s svojimi velikimi maržami na veliko služijo. Poleg tega, če bi to že bil problem, pa ni, bi z lahkoto morebitni zmanjšani dobiček (ker da bodo v izgubi, morajo cene več kot prepoloviti) nadomestili z zaslužkom pri kakšnih drugih artiklih. Kako pa sicer razlagaš, da je Mercatorju uspevalo ob najvišjih cenah v Sloveniji v primerjavi z drugimi trgovci, ogromnimi investicijami v nove trgovine in centre, ob tem, da so in še vedno zaposlene mizerno plačujejo, imeti takšne dobičke kot so recimo 5 miljard nekdanjih tolarjev?
Zelenjavo in sadje kupujem v Hoferju, ker je najcenejše in najbolj kvalitetno.
še enkrat-če dobiš zelenjavo z drugega konca sveta je bila kar lep čas na poti. pšenica iz afrike ali azije je obdelana celo s fungicidi da ne pride plesen na njo med prevozom. če je to zate "najbolj kvalitetno" pa dober tek. v naši kuhinji pa fungicidi in pesticidi in herbicidi nimajo kaj iskati. o plavem česnu pa sem se že razpisal. ja, hofer je res najkakovostnejša trgovina daleč naokoli.
zanimivo pa je, da večina takih ki trdijo kako kvalitetna je hrana iz hoferja ne bi nikoli niti pogledali ličil nepriznanih znamk (ker koža tudi diha in je kvaliteta zelo pomembna), da ne govorimo o tem koliko denarja zmečejo za avtomobile in tehniko. kot sem rekel, komur je prioriteta zdrava prehrana, ve kaj je. komur pa lep izgled pa vzame vse kar je poceni...
jah, nisem se še spravil računat, ampak bom poskusil zdaj:
slovenija ima dobrih 20000 km2 površine, od tega bi bilo za kmetijstvo uporabnih verjetno kakšnih 3000 km2-zelo na pamet- brez kakršnihkoli virov. to je 3 miljone hektarjev. in če upoštevamo da za normalno, petčlansko družino potrebujemo tam do 5 hektarjev (intenzivna pridelava hrane), to pomeni da imamo hrane za 3.000.000 slovencev. seveda pa je čisto druga zgodba kdo bi to pridelal in za kakšno ceno (tukaj se- hočeš nočeš, moram strinjati z vama da to ni ravno rentabilno). ampak poanta je v tem, da je določen (zelo velik) odstotek ljudi, ki jih umetno prav nič ne moti, če le dobijo hrano poceni (pa čeprav bojo 2-3 leta delali izključno za to da si plačajo avto). ampak dajmo si priznati da je naravno, brez dodatkov, dosti boljše od uvožene hrane in da si za to zasluži tudi višjo ceno. torej povejmo da je poceni hrana tista ultra špricana, genetsko spremenjena, skladiščena tudi po par mesecev v hladilnicah, iz onesnaženih področij, in da naš kmet (pa če se še tako trudi) ne more hrane zastrupit toliko kot npr. kitajci. kitajski česen postane pri kuhanju plave barve! pa če me nevem kateri strokovnjak s papirji prepričuje kako je to normalno ga ne dam v usta, še manj pa svojemu otroku. medtem ko je pa seveda dober slovenski česen vreden 5x več od kitajskega (ker ga namesto herbicidov okopljemo-2x, oplejemo, pobiramo ročno...). torej, računica-denar ali hrana modre barve?
prav tako imamo eno kravo in telička kateri se pase,je izključno naravno hrano (edina izjema je občasno suh kruh ki ostaja pekarnam), seveda pa je vrednost takega mesa vsaj taka kot vrednost madžarskega v trgovini, ki preživi življenje privezan k jaslim (če se giba namreč hujša) in krmljen z vsemi mogočimi dodatki. prav tako je bistvena razlika med jajci od kokoši ki celo življenje preživijo v kletki veliki 30x30cm in znesejo tudi več kot 365 jajc na leto ali našimi, kjer se kokoši sprehajajo prosto po naravi in (poleg našega zrnja) iščejo med travo vse kar potrebujejo, znesejo pa definitivno manj kot 200 jajc na leto, kakšno pa še lisice odnesejo. že razlika v okusu je več kot očitna.
torej recimo bobu bob. dobre hrane ni dovolj za vse, kdor pa jo hoče pa naj za to tudi plača. ne pa metati pesek ljudem v oči in trditi da med mojim česnom ali tistim v lidlu ni razlike (razen v ceni), ker ima tisti česen certifikat da je užiten in je "pod stalnim nadzorom da kvaliteta ne pade".
aja, pri današnjih cenah hrane pa ne bom prideloval krompirja in ga prodajal po 10centov na kilo, razen če ne bom od lakote umiral. še manj pa da bi za ta denar npr. ročno pobiral koloradskega hrošča ali ga ročno okopaval. da bi pa kdo plačal za slovenski krompir več kot toliko pa je tudi znanstvena fantastika. torej naj nas v takih člankih ne pozivajo naj cene spustimo pod tiste ki jih imajo kitajci in vzhodna evropa, ker že te cene niso rentabilne.
Mleko v trgovini 0,80 eur, mlekomat 1,00, direkt od kmeta 1,20 eur, odkupna cena mlekarn 0,20 eur. Halo? Tukaj spet direkten kupec od kmeta subvencionira kmeta. Zakaj že?
Zelenjavo in sadje kupujem v Hoferju, ker je najcenejše in najbolj kvalitetno. Od kmeta sem in tja (raje ne, glede na visoke cene). Cene na tržnicah so iste ali višje kot v trg. centrih s tem, da kmet nima stroškov trgovine, prodajalcev, pakiranja, itd. ampak še vedno prodaja drago. zakaj nimajo kupcev se morajo pa sami vprašat. S tem, da kmet še velikokrat prodaja isto zelenjavo kot šiptarji z iste veleprodaje.
Če pogledate cene v zadnjih letih, veliko cen je ostalo na istih ravneh ali pa so se celo znižale (tehnika). Najbolj so se podražile hrana in cene storitev. To sta pa 2 dejavnsoti s katerimi se Slovenci največ ukvarjajo. :( Cene gor, kakovost pa je šla dol.
Kupujem veliko v tujini, ker so cene precej nižje kot pri nas, kvaliteta in izbira večja, trgovci pa spoštujejo kupca. :-) In če se pri nas ne bo nič spremenilo, bom tako še naprej.
ne da bi ti želel ugovarjati, a vendarle vprašanje: a bi lahko na vaš način pridelali količino viškov hrane, primerljivo z intenzivnim kmetijstvom, tako glede na število ljudi kot velikost zemljišč? Dvomim namreč dve stvari: prvič, da bi država, v kateri bi moralo 15 ali več odstotkov populacije pridelovati hrano, lahko bila uspešna v modernem svetu, in drugič, da bi dane količine zemljišč zadoščale za prehrano prebivalstva.
Lahko seveda da se motim; če se, toliko boljše.
Veseli me, da si svoje poglede predstavil argumentirano in ne populistično, čeprav se pri določenih zadevah motiš. Takšna mnenja vedno spoštujem in do njih imajo ljudje vso pravico. Dolžan pa sem ti nekaj pojasnil. Tudi sam se sprašujem, kdo si je izmislil krmljenje živali z mesno-kostno moko, ko pa proti takemu početju govori logika na ravni 5-letnega otroka, tako da česa takega tudi sam ne bi nikoli podprl. Lepo, da si na kmetiji večino hrane pridelate sami, a moraš se zavedati, kakšne so potrebe svetovnega prebivalstva in da se jih ne da zadovoljiti s takšnim načinom kmetovanja. Če samo pogledaš Slovenijo, kjer na podeželju živi in kmetuje samo še nekaj % ljudi, tudi če bi vsi kmetje zraven svoje skrbeli še za 2 družini, to nikakor ne bi bilo niti približno dovolj brez intenzivne pridelave ostalih pridelovalcev. To, da si pridelovanje brez uporabe pesticidov sploh lahko privoščite, je posledica uporabe starih sort, ki so bolj ali manj odporne, brez tega ti bolezni uničijo kompleten pridelek. Zakaj starih sort ne uporabljamo več množično, je pa posledica dejstva, da so sicer res odporne, nimajo pa optimalne hranilne vrednosti (pomembne biološke molekule v obliki, ki človeku ni uporabna; vsebnost naravnih snovi, ki so človeku toksične, kar ne pomeni nujno, da so toksične recimo za veverico itd.), zaradi česar so obsežni programi žlahtnjenja rastlin sploh potekali. Rastlina v naravi, iz katere smo po stoletjih žlahtnjenja naredili današnji paradižnik, je recimo za človeka zelo strupena. Geni, ki so odgovorni za prisotnost teh snovi, so se počasi, a vztrajno eliminirali iz genoma te rastline. Zato tudi danes še vedno občasno dobivamo poročila, da paradižnik ni priporočljiv, čeprav je to odvisno tudi od sorte paradižnika. Glede čistilnih naprav pa mislim, da ustekleničenje očiščene vode ni primerno, pa ne zaradi dvomljive kakovosti (ki je dejansko takšna, da ustreza definiciji pitne vode), ampak zaradi dejstva, da gre v čistilni napravi občasno tudi kaj po zlu, zaradi česar se začasno v iztoku iz nje pojavijo snovi in mikroorganizmi, ki za pitno vodo seveda niso primerni. Tožiti te ne nameravam, niti nikogar drugega, ker je to delo ustreznih organov, poleg tega taki predpisi itak ne bodo sprejeti. Povedal pa sem že na začetku, da če nekdo poda svoje dvome ali mnenje, ni s tem nič narobe, dokler z nemogočimi teorijami zarote, ki imajo velike posledice na jvano mnenje, o tem ne podučuje ostalega prebivalstva.
gensko spremenjene rastline... prepričuj me zlepa ali zgrda, jaz vem da so si (tisti napredni, podobni tebi) izmislili da bi bilo najbolje če bi krave namesto trave jedle druge krave v obliki kostne moke. rezultat je seveda vsem znan (BSE).
sam prihajam s kmetije (bolj ali manj ljubiteljske-da bi mi živeli zdravo) in ne boš verjel, ampak to kaj so pesticidi, fungicidi, herbicidi in podobno sranje pri nas ne vemo (pa si veliko večino hrane pridelamo sami vključno s peko kruha). uporabljamo pa zgolj stare sorte, avtohtone na našem področju. škropimo samo oljke (proti muhi), pa še pri tem se škropivo ne dotakne niti enega sadeža (seveda če se ti da in če imaš kaj v glavi). za vse ostale rastline in živali pa ne potrebujemo nobenega novodobnega sranja, pa (LJUBITELJSKO) pridelamo več kot sami pojemo in še okoli talamo hrano sorodnikom. torej nobene gensko spremenjene hrane. sam pa trdim da genetsko spremenjena hrana ni preverjeno OK, in da imajo ljudje vso pravico da vedo kdaj dobijo nekaj naravnega in kdaj paradižnik z mišjimi hormoni (jupiii, prav tega si vsak od nas želi, kaj ne?).
če pa smo že pri znanosti... dobre biološke čistilne naprave naj bi izpuščale vodo ki bi bila lahko primerna za pitje. bi se ti torej strinjal da se tako vodo flašira (kar random, malo k zali, malo h costelli, malo k radenski...) in prodaja ne da bi ljudje vedeli kje je in kaj pijejo? pa je znanstveno dokazano da je boljša od marsikaterega "vaškega vodovoda". bi TI pil tako vodo?
kar se tiče morebitne tožbe pa sem ti celo sam pripravljen posredovati svoje podatke da me zaradi pričujočega zapisa ovadiš pri pristojnih organih oz. sam sprožiš proti meni ustrezne postopke...
Dolgoročno ali že kratkoročno lahko pride do resnih težav pri globalnem oskrbovanju s hrano. Težave bodo posledica hitrega dviga cen nafte. Glede na to, da se pridelovanje hrane ureja ciklično za eno leto, nas tak šok lahko močno prizadane. Vemo, da se na določenih področjih razmere spremenijo zelo v kratkem času - tako je to pri črpanju nafte, po drugi strani pa pridelki rastejo dolgo časa in jih imamo čez zimo samo toliko kolikor smo jih pridelali.
Za notranjo varnost V Sloveniji je nujna večja samooskrba, saj bo lakota povzročila zanesljivo nemire.
Na drugi strani pa hrana v francoskih trgovinah ni nič cenejša od te pri nas, v precej primerih je kvečjemu dražja.
VLADA PREDLAGA POVEČANJE LOKALNE OSKRBE Z VRTIČKARSTVOM
28. julij 2009 ob 21:57
MMC RTV SLO
Samooskrba s hrano v Sloveniji je zopet postala strateška usmeritev. Kot pišejo v Razgledih, ima vlada pripravljenih več ukrepov, med katerimi bi lokalno oskrbo s hrano povečali tudi z vrtičkarstvom ter povečanjem pridelave vrtnin in zelenjave, s čimer bi lahko nadomestili dobršen del uvoza.
In drugje po svetu?
Lester Brown, v članku "Could Food Shortages Bring Down Civilization?" opisuje svetovne smernice, ki bodo zaznamovali prihodnja leta s pomanjkanjem hrane, predvsem pa lakoto v nekaterih državah. Več o tem, lahko slišite
tukaj.
Da postaja vrtičkarstvo strategija, nazorno kažejo primeri iz ZDA, kot je vzpostavitev vrta za hrano pred Belo hišo.Tam ga ni bilo od druge svetovne vojne. Več o strategiji pridelave hrane v ZDA pa piše Michael Pollan.
Njena zaveznica Velika Britanija, ki je med drugo svetovno vojno večino hrane pridelala prav z vrtovi, danes zopet uvaja nove načine pridelave, od organske do permakulture.
Nakupi zemlje v Afriki, kot 500.000 ha v Tanzaniji, ki jih je kupila Savdska Arabija, pa že kažejo na svetovne težave in pomanjkanje površin za pridelavo hrane. Nekateri so kritični do teh novih obdelovalnih kolonij, drugi pa upajo, da bodo nakupi prinesli v Afriko tudi 'know-how'.
Je tudi v Sloveniji premalo površin na prebivalca za zadostno samooskrbo ob zdajšnjem industrijskem načinu pridelave?
VLADA PREDLAGA POVEČANJE LOKALNE OSKRBE Z VRTIČKARSTVOM
28. julij 2009 ob 21:57
MMC RTV SLO[/url]
Samooskrba s hrano v Sloveniji je zopet postala strateška usmeritev. Kot pišejo v Razgledih, ima vlada pripravljenih več ukrepov, med katerimi bi lokalno oskrbo s hrano povečali tudi z vrtičkarstvom ter povečanjem pridelave vrtnin in zelenjave, s čimer bi lahko nadomestili dobršen del uvoza.
In drugje po svetu?
Lester Brown, v članku "Could Food Shortages Bring Down Civilization?" opisuje svetovne smernice, ki bodo zaznamovali prihodnja leta s pomanjkanjem hrane, predvsem pa lakoto v nekaterih državah. Več o tem, lahko [url="http://www.garageband.com/mp3/LB_Food_Shortages_Telecon.mp3?%7Cpe1%7CWdjZPXLrvP2rYVWya2BkDg"]slišite tukaj.
[/url]
Da postaja vrtičkarstvo strategija, nazorno kažejo primeri iz ZDA, kot je vzpostavitev vrta za hrano pred Belo hišo.Tam ga ni bilo od druge svetovne vojne. Več o strategiji pridelave hrane v ZDA pa piše Michael Pollan.
Njena zaveznica Velika Britanija, ki je med drugo svetovno vojno večino hrane pridelala prav z vrtovi, danes zopet uvaja nove načine pridelave, od organske do permakulture.
Nakupi zemlje v Afriki, kot 500.000 ha v Tanzaniji, ki jih je kupila Savdska Arabija, pa že kažejo na svetovne težave in pomanjkanje površin za pridelavo hrane. Nekateri so kritični do teh novih obdelovalnih kolonij, drugi pa upajo, da bodo nakupi prinesli v Afriko tudi 'know-how'.
Je tudi v Sloveniji premalo površin na prebivalca za zadostno samooskrbo ob zdajšnjem industrijskem načinu pridelave?
Sploh posebno poglavje, v katerem je Slovenija tudi svetovni fenomen v kretenizmu, pa je pozidava najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč zaradi finančnih interesov posameznikov, kar je država s svojo koruptivnostjo v preteklosti množično dopuščala. Žal se tega ne da pridobiti nazaj.
lev14
Na kmetiji stare mame, kjer sem v otroštvu z bratranci pasel krave in smo se imeli nadvse lepo, tudi sam najbolj uživam v domačem mleku in jajcih, ki so neverjetno okusnejša v primerjavi s tistimi iz trgovine. Vino sicer ni vrhunsko, je pa zelo pitno. Psa pa moraš odvadit takšne izbirčnosti... hec :)
Priporočam tudi ogromne jagode z okusom po stiroporju in banane ki so dozorele v zaprti škatli.
Pa sadje in zelenjava v Lidlu, Hoferju - katastrofa. Sem zadnjič gledu prispevek na enem neškem programu. Je kazalo neko veliko bio kmetijo (ali zadrogo), ki svoje izdelke umika iz Lidla, ker jim je pod častjo da nihovi kvalitetni izdelki stojijo poleg tega strupa iz Kitajske.
Doma smo od nekdaj poskušali čim več hrane pridelati kar sami in lahko rečem, da je bilo urejanje vrta, sadovnjaka in vinograda lep način preživljanja skupnega časa za celotno družino.
VEŠ, KAJ JEŠ. Si v stiku z naravo in naučiš se pridno delat, če hočeš imeti na koncu rezultat.
Koristno v vseh pogledih. Mleko smo kupovali pri sosednjem kmetu, jajca dobili pri babici in kadar gozd ponuja svoje zaklade, smo se veselo lotili tudi nabiranja gob, borovnic, kostanja itd. Čudovita in človeku naravna simbioza z naravo.
Sedaj, ko živim v mestu v najemniškem stanovanju in moram stvari za v lonec večkrat poiskat tudi pri 'najboljšem sosedu' in podobnih, so domači vrt in skrbno pripravljena ozimnica dobili še dodatno vrednost.
Zavedam se, da vsak nima teh možnosti. Imamo pa zato še vedno slovensko, skrbno pridelano hrano, ki ni podvržena dolgim transportom in temu primerno opremljena s kemikalijami. Da o sadju, ki še nezrelo roma na pot, ne govorimo, koliko je sploh vredno. Skratka mislim, da v Sloveniji pridelujemo zelo kvalitetno hrano, ki jo čisto premalo cenimo! Tisti, ki so tudi že kaj prepotovali in si želodce polnili drugje, vedo kaj mislim (na srečo obstajajo po svetu tudi izjeme).
Pri nakupovanju hrane bodeta v oči dve navadi:
1. ljudje kupijo nekaj, kar bo ceneje in premalo gledajo na kvaliteto in izvor, na koncu pa gre vse prevečkrat le za prihranek borih nekaj centov, (po možnosti pa za drugim vogalom vse preradi zapravljajo za neumnosti, ki niti približno niso tako esencialne kot hrana)
2. važno je, da hrana (predvsem tu mislim na zelenjavo in sadje) lepo izgleda, ne pa kje je bila pridelana in kako
Na tržnici v Senegalu, je senegalska zelenjava dražja od uvožene, Španske.
Zakaj?
Zato, ker senegalski kmet prodaja po normalni ceni, španski pridelovalec (ni kmet, ampak idustrijski pridelovalec), pa prodaja pod proizvodno ceno, saj od EU dobi mastno subvencijo.
In enako je pri nas. Slovenski kmet prideluje še na neindustrijski način, ter dobi majnše subvencije, kot recimo pridelovalec pšenice iz Madžarske, ki ima boljšo zemljo, kot slovenski, uporablja prepovedane pesticide, ki se jih pri nas že dolgo ne dobi, ter od države in EU dobi višje subvencije kot naš kmet.
Kaj ni jasno?
micho1
25. oktober 2009 ob 11:23
cairns ti pa rajsi tiho bodi ker verjetno niti ne veš kako krava zgleda.takih gluposti ne razlagaj kake cene majo kmetje.kmetje dobijo sramotne cene za pridelke,tisti ki dostavljajo robo trgovinam in trgovine oni navijajo cene.
Popolnoma zgrešeno. Krave iz hiše vidim vsak dan in vem kako kmetje( vsaj tisti z malo pameti) živijo boljše kot tovarniški delavci.
Jaz sem v članku kritiziral kmete ki prodajajo neposredno na tržnici ali celo iz vozila od vrat do vrat . Kdo bo jedel radič ki je 3x dražje od govedine. Jaz že ne. Prav tako pretiravajo s cenami sadja. Ob cesti prodajajo npr.breskve po 2,5€. V trgovini pa so manj kot evro. Pa še računa ne dobiš.
Če pa bili kmeti kaj pametni bi ustanovili svoje trgovine za neposredno prodajo in bi se lahko razni trgovci obrisali pod nosom.
Vem,da se grdo sliši in nočem nikogar žalit,vendar živilsko predelovalna industrija vse bolj spreminja hrano v nek izdelek,ki se pač trži.Da se bo tržil z večjim dobičkom,hrani dodajajo vse mogoče sestavine,ki jo spreminjajo v krmilo,ki mora imeti dolg rok trajanja,sicer lepo izgledat in praviloma najvišjo še dovoljeno količino kemikalij.
Zdaj,če to stalno uživaš,pač ne opaziš razlike,če imaš pa možnost pridelat lastno hrano in primerjaš,je pa očitna razlika in verjemite mi,da so naši mali kmetje še nepokvarjeni in pridelujejo dokaj zdravo hrano,za razliko od tujih (in domačih)velekmetij,ki so pridelavo hrane že popolnoma industrializirali,potem pa svoje dodajo še predelovalci in dobimo,kot sem že napisal -krmilo.Žal tak je.
a naša Zakonodaja se včasih tako zelo tepe, kakor da bi pisali ZAKONE Kitajci, ki ne vedo kje živi kmet iz Slovenije in oprostite direktnosti in Lp
Če kaj od tega leti na moj komentar, naj dodam, da so razlogi, da se stroški mehanizacije ne bodo povrnili nikoli, zapisani v prvem komentarju, in da za takšno situacijo ne krivim kmetov, ki v vsej tej zgodbi niso nič krivi. Tvoje odločitev, da svoji družini ponudiš kvalitetno domačo hrano, je vredna vsega spoštovanja. Jaz sem samo opisal strateške usmeritve, ki vodijo v bistveno povečanje blaginje kmetov kot tudi zadovoljstva potrošnikov. Menda tem dejstvom ja ne nasprotuješ, ker ti zagotavljam, da je to resnična situacija iz evropskega kmetijstva, kjer kmetje nimajo takih težav kot pri nas. Želim si samo, da bi temu prisluhnilo naše kmetijsko ministrstvo in vam pomagalo, da se te stvari uredijo. Za to so pristojni in tudi plačani.
Ljudje bozji, ne primerjat neki merkatorja proti ostalim. To je vse isti kos! Vse je skoraj isto sranje. Se vec, zaradi merkatorja in njegovih marz se je zamajalo skoraj celo gospodarstvo. Zato pa rastejo prodajalne kot gobe po dezju. Da vam dam primer, kako slab je merkator v resnici, pa ena naloga:
Nagrada tistemu, ki uspe kupit SLOVENSKI ČESEN v merkatorju!!!
Pa da vas vidimo, junake. Ga ni, je ves kitajski, tko da se niti ne trudite.
Pa se nekaj: Potrosnik je tisti, ki narekuje vso prodajo. Kar pomeni, da zaradi nekaj vas kretenov, vsi ostali slabse in drazje jemo! Zakaj?
Temu se namrec pravi pozitivna povratna zveza. Gre pa takole:
Merkator povisa cene in slabsa kvaliteto svojih proizvodov (s tem visa dobicek na posamezni proizvod). Ovce se zmeraj kupujejo v merkatorju. Kmet ne more sledit takim cenam, zato bodisi proda merkatorju po smesno nizki ceni (bolje prodati za malo, kot ne prodati) bodisi se neha ukvarjati s kmetijstvom (ker pac "normalni ljudje" pa ze ne bodo kupovali drago od njega. Merkator hkrati ne izbira po kakovosti (recimo barva in "vizualna socnost") sadeza, temvec samo po ceni (zato raje uvaza iz kitajske, kjer je njiva cesna vecja od slovenije), kar se bolj unici slovenskega kmeta. Sedaj si merkator spet lahko pocasi privosci, da dvigne cene. Seveda tudi ostale trgovine sledijo tem trendom....
Izjave kot pa, hvala bogu, da imamo lidl, hofer, etc... dragi moji, vam pa ni pomoci. Kar kupujte tam. Ne bodite preseneceni, ker bo vas otrok imel astmo in ostale alergijske bolezni. mogoce boste takrat razumel koncept " zdrave prehrane.
Če kmet iz kakršnihkoli razlogov opusti kmetovanje na nekih površinah, za to obstaja zelo dobra rešitev, ki bi celo vodila do normalizacije razmer v slovenskem kmetijstvu. Ta rešitev je, da to zemljo odkupi nekdo, ki ima namen na teh površinah trajno kmetovati. Prepričan sem, da obstaja tudi dovolj mladih na kmetijah, ki bi kmetijo z veseljem prevzeli, če bi to pomenilo, da lahko s to kmetijo preživlja svojo družino na nivoju srednjega sloja, zaposlenega v gospodarstvu. To je povsem uresničljivo (primeri za to obstajajo povsod, samo da prestopiš državno mejo) in vodi v povečevanje kmetij, ker majhne kmetije brez strategije ekonomsko niso vzdržne. Torej, ne moreš imeti na kmetiji malo zelenjave, malo žit, pet krav in tri prašiče. To je za samooskrbo, ne da pa se od tega živet. Kmetija mora imeti velike površine, na katerih se prideluje samo en ali dva produkta v večjem obsegu, to potem lahko tržiš. Ne moreš pa tržiti 100kg krompirja recimo. Poleg tega se morajo pridelovalci v isti regiji dogovoriti, kaj bodo pridelovali in potem pristopiti k skupni nabavi in vzdrževanju mehanizacije in infrastrukture. Če ima vsaka kmetija svojo kompletno mehanizacijo, to finančno ni vzdržno. Spomnim se recimo regije v Nemčiji ob Bodenskem jezeru, kjer vsi kmetje pridelujejo hmelj in sadje v razmerju približno 1:1. Nikjer ni nobene živinoreje, kar moram reči, je bilo zelo blagodejno videti. Potem imajo skupno mehanizacijo, obiralne stroje za hmelj, hladilnice za sadje in skupno organizirano prodajo tega sadja direktno potrošnikom. Ti tako niso niti prisiljeni voziti od kmetije do kmetije, ampak na enem mestu lahko kupijo proizvode kmetov iz celotne okolice. Kmetje so s takim načinom dela precej bogati, zadovoljni pa so tudi potrošniki. A je lahko še bolj idealno?
Pozdravnio-bi bilo, da celotno zelenjavo in sadje, ki je pridelano v Sloveniji naj se tudi pri nas c Sloveniji v celoti proda, ker je to domače sadje, zelenjava.
Ekvivalentno naj temu sledijo tudi drugi kmetijski pridelki.
Res pa je, da bo potrebno na tem "segmentu" precej delati, da NE bo tako še naprej, da bodo trgovci imeli večji zaslužek kakor proizvajalci......pa resnice esplicitirane do zdaj žal ostajajo v latencah & v škodo proizvajalcev, torej bo potrebno na tem kaj akuratnega in konstruktivnega urediti in danes boljše-kakor ju3 se naj te zadeve konstruktivnp evolvirajo.
Kar zadeva Marketov ali prodajaln v RS je res, da je Lidl ali morda tudi Špar cenejši a prosim lepo, NI rečeno, da Merkur NE bo svoje izdelke pocenil ali pripravil takšne akcije (dodatne),da bodo kupci hodili kupovat masovno tudi v Merkur........je pa resnično to, da so Merkurjeve trgovine z higijeno na nivoju.. torej zelo čiste,..(skoraj povsod tudi nakupovalni vozički so čisti ) to je pa tudi nekaj, ki odtehta včasih dražji nakup in Lp
-menda ne mislite, da Mercator prodaja slovensko kaj bolj, kot Spar ali kdo drug. Zelenjava je več ali manj uvožena v vseh trgovinah.
-hrana se običajno prodaja predelana - mesarije, kleti, hladilnice.
-plačilni rok Mercatorja in drugih, ki kopujejo od slovenskih proizvajalcev, imajo za domače dobavitelje plačilni rok 120 dni, za uvoćženo robo pa 10 ali še manj. Domači morajo kreditirati slavno slovensko trgovino; če se uprejo, pač tako dolgo uvažajo, da se uklonijo. S vežo robo ne moreš čakati do neskončnosti.
-Kmetijske surovine v izdelkih velikokrat predstavljajo anjši delež vredosti. V kg kruha, k i je izdelan skoraj v celoti iz pšenice (doadani so le voda, kvas, sol in energije za pečenje) je delež, ki ga dobi kmet v tem trnutku morda 5 do 6 centov na kg.
-Stvar, kij kupiš na subvendicijo, ne moreš kar tako preprodati naprej. Tudi sicer je poraba in pridobivanje kmetijskih subvencij v primerjavi z drugimi (glej Gorenje - iz 32 urnega delavnika je nastal kar 48 dnevni - panikome ništa). Ljudje ga nasrkajo za nekaj 10 m2 površin.
-Subvencije so vštete v ceno hrane, pa če kdo verjame, ali ne. Če bodo ukinjene ali (kar bi bilo pravilno!) namenjene samo kmetom s slabimi proizvodnimi pogoji (hribovske kmetije, nagnjeni tereni in podobno), se bo hrana pač ustrezno podražila, pa bo mir.
-Slovenskim gkmetom je zameritiu kvečjemu neorganiziranost. Ko se bodo tega naučili (se bodo morali, prej kot slej), bo tudi njim bolje.
-Kako bodo kupovali Avstrijci zemljo v Slocveniji, je na splošno prava bedarija. Zemlja v Sloveniji je vsaj tako draga, kot v Avstriji, zrraven pa večinoma še nekvalitetna.
In seveda še avtorju: koruza, pšenica, rž, ječmen in oves so žita. Pričakovali bi, da to vedo tud diplomanti Višje politične šole, imenobvane FDV.
Torej če ti je v šparu hrana predraga dvigni rit, vinjeto maš tak al tak kupleno, pa se zapelji nekam iz mesta. Pa pri prvemu kmetu kupi, če si pa zbirčen pejt pa še k njegovmu sosedu pogledat.
glede subvencij naj še dodam kaj se dogaja:
kmet kupi traktor s pomočjo subvencij za 100.000€, od tega je 50% subvencije za kmetijsko mehanizacijo. in za za mesec dni proda naprej za 70.000€.
Ni slab zaslužek, kajne! (ne govorim na pamet; poznam kar nekaj primerov!)
Vendar je res, koliko je pa kmetov, ki lahko kupijo traktor za 100.000 evričov?! - ni jih tako malo!
Razlog, zakaj pa to sploh pišem pa je, da manjše kmetije, katerih je velika večina, spet izvisijo!!
Ne vem, na podlagi česa imajo tako pretirane cene, kaj je z njimi?Pa da ne govorimo o kvaliteti sadj in zelenjave in o svežini le teh.
Žal mi je, z veseljem bi podpiral domačo trgovino, ampak norca s epa ne bom pustil delat, Špar, Liedel, Hofer, še eurospin so vsi boljši za bolj ugodne cene.
- Mercator zelenjava in sadje - cene so take, da te glava peče za tako kakovost, ki jo nudijo.
- Še tisto sadje in zelenjava, ki je najbolj uvela, gnila in mehka in jo imajo na znižanju(!) , je še vedno tako draga - da ti kar slabo postane! Mene bi bilo sram karkoli zaračunati za to, ne pa da je dražja kot v Lidlu popolnoma sveža.
- Po Mercatorjih prodajajo na veliko tudi popolnoma iste znamke zelenjave in sadja kot v Lidlu, seveda so cene v Mercatorju za isto stvar dražje!
- Nobeden nam ne zagotavlja, da sadje od Mercatorja ni špricano in še najvveč odpoklicov izdelkov je Mercatorjevih!
- Trgovci naj znižajo svoje marže pa bomo kupovali pri njih.
- Kmetje pa naj pri svojih domovih postavijo table in bomo pri njih kupovali tudi po takšnih cenah, kot so v Mercatorju, samo naj bo kakovost hrane v sorazmerju z njeno ceno in naj bo cena razumna.
samo o teh zadevah bi treba razmišljat leta nazaj, zdej je prepozno..
Malo si poglejte starostno strukturo naših kmetov,70% jih je starejših od 60 let.
Sicer pa,ukinimo subvencije pa prodajat hrano po realni vrednosti,samo,potem boste meli meso na mizi trikrat na mesev,mleko se bo pa pilo kot špricar.Pol mleka pol vode, da bo za večkrat.
Če bi mel v lasti kmetijo,bi zase hrano pridelal,ostalo pa raje osle pasem,naj jih hodjo tisti gledat,ki majo tolk proti kmetom, da ne bi imeli mene za osla.
Krivit kmete za drago hrano je pa res totalno mimo, če bi bil tak hud profit se ne bi kmetije zapirale vsako leto.
Hvala bogu,da imamo trgovine Tuš...Špar...Hofer...Lidl....
Merkator si pa naj svoje cene vtakne za klobuk !!!