Slovenija

Poudarki

  • Preveč mesa, premalo žit in zelenjave
  • Dobra praksa: Shema šolskega sadja
  • Na ta način lahko pomagamo domačim pridelovalcem
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 27 glasov Ocenite to novico!
Kupovanje na tržnici
Koristi povečane količine in distribucije lokalno pridelanih živil, posebej sadja in zelenjave, vključujejo: okoljske, socialne, neposredne in posredne ekonomske učinke in učinke na zdravje. Poleg tega pa se pri transportu poznajo tudi negativni učinki na okolje, pojasnjujejo na IVZ-ju. Foto: MMC RTV SLO
Tržnica
V KGZS-ju so prepričani, da bi bilo treba več napora vložiti v ozaveščanje potrošnikov o bolj kakovostni in zdravi lokalno pridelani hrani, kjer bi lahko svoj delež prispevala tako država kot tudi trgovci. Foto: MMC RTV SLO/Ana Mušič
Šolska malica
Dobra praksa, ki se je trenutno prijela v Sloveniji, je Shema šolskega sadja, ki predstavlja pomembno priložnost za državo, saj bomo s promocijo in vključevanjem lokalnega kmeta prispevali k porabi slovenskega sadja in zelenjave, obenem pa počasi vplivali na spremembo toka razmišljanja, da naročanje hrane pri lokalnem kmetu ne predstavlja ovir za javne zavode v okviru javnega naročanja, temveč prej številne prednosti, pravijo na ministrstvu za zdravje. Foto: MMC RTV SLO
Obdelovanje polja
Na prebivalca imamo približno samo 800 m2 obdelovalnih površin, za preživetje pa bi jih naj potrebovali vsaj 2.000 m2. Foto: MMC RTV SLO
Jabolko
'Politike, ki zagovarjajo trajnostno lokalno oskrbo z živili, nepristransko razporeditev in široko dostopnost lokalno pridelanih živil ter povečano uživanje sadja in zelenjave, vzpostavljajo konkretne poti za dosego ciljev Zdravje za vse v 21. stoletju,' pravi Vida Fajdiga Turk. Foto: EPA

Dodaj v

Slovenija preveč hrane uvaža

Tudi potrošniki se morajo zavedati koristi domačih pridelkov
25. oktober 2009 ob 10:50
Ljubljana - MMC RTV SLO

Medtem ko Svetovna organizacija za hrano vse bolj opozarja na nestabilnost oskrbe s hrano, je samopreskrba Slovenije pri nekaterih pridelkih padla že pod polovico.

Čeprav je država leta 2005 sprejela nacionalni načrt o prehranski politiki, v katerem je eden izmed stebrov tudi zagotavljanje lokalne trajnostne oskrbe z živili, se morajo stvari na tem področju še izboljšati.

Nacionalni načrt o prehranski politiki preverite tukaj.

Preveč mesa, premalo žit in zelenjave
Slovenija namreč po podatkih ministrstva za kmetijstvo preslabo izkorišča svoje možnosti pri pridelavi žit in zelenjave. V letu 2008 je bila na tem področju samopreskrba v odstotkih taka: žita 64 %, koruza 72 %, pšenica 55 % in zelenjava 46 %. Bolje nam gre pri pridelavi mesa (goveje meso 103 %, perutninsko meso 113 %), mleka (115 %) in jajc (96 %).

Pri preskrbi s hrano smo tako precej odvisni od uvoza. S tem se ne smemo zadovoljiti, so prepričani v Kmetijsko gozdarski zbornici, saj imamo take pogoje, da lahko večino hrane pridelamo sami.

Lokalna trajnostna preskrba s hrano predstavlja lokalno pridelavo, predelavo in distribucijo trajnostno proizvedene hrane, ki je fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu in porabljena na lokalnih trgih - "od njive do krožnika v lokalnem okolju".

Domače sadje in zelenjava sta bolj zdrava
Tudi študije so naklonjene čim večji pridelavi hrane v domačem okolju, saj rezultati kažejo, da imata lokalno pridelana sadje in zelenjava, ki ju uživajo potrošniki v neposredni bližini, boljše učinke na zdravje, je za MMC dejala Vida Fajdiga Turk iz Inštituta za varovanje zdravja.

"Večja je namreč verjetnost, da bodo pridelki vsebovali večje količine antioksidantov v primerjavi z živili, ki so bila skladiščena in transportirana daljši čas, pri katerih se zmanjša tako hranilna kot organoleptična vrednost. Pri daljši verigi, ki vključuje daljši čas od proizvajalca do potrošnika, pade vsebnost vitamina C, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov A, B in E," pojasnjuje naša sogovornica.

Lokalna pridelava, nabava in uživanje več sadja in zelenjave lahko tako zmanjša tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, predvsem srčnožilnih bolezni, sladkorne bolezni in nekaterih vrst raka, istočasno pa ohranja zdravo okolje in spodbuja trajnostni razvoj.

Lokalna preskrba mora biti pomembna vsem
V časih, ki so prizadeli skoraj vse gospodarske sektorje, lahko s spodbujanjem lokalne pridelave hrane kmetijskemu sektorju pomaga tudi država. "Ohraniti moramo kmetijska zemljišča, jih obvarovati pred neustrezno rabo, kmetom, ki to zemljo obdelujejo, pa zagotoviti ustrezne pogoje za še bolj učinkovito obdelavo in pridelavo. Pri tem pa bi bilo treba več napora vložiti v ozaveščanje potrošnikov o bolj kakovostni in zdravi pridelani hrani," rešitev vidijo v KGZS-ju.

Uspeh po njihovih besedah namreč ni odvisen le od kmetijcev, ampak morajo biti pozitivno naravnani vsi, ki so kakor koli vključeni: od upravnih enot, občin, javnih zavodov in nenazadnje nadzornih organov. "Šele potem, ko si bomo prav vsi prizadevali za izboljšano lokalno oskrbo, bo ta uspešna in visoka," dodajajo.

Ozaveščanje potrošnikov in pozitiven »image« sta temeljna za povečano porabo lokalnih pridelkov in izdelkov. Z nekaj preprostih akcij bi jo lahko zelo okrepili:
-
Pred vsako osnovno šolo bi lahko stal mlekomat – staršem ne bi bilo treba zaviti do drugih prodajnih mest, ki so manj spotoma.
- Na vseh najbolj prometnih conah pešpoti bi lahko stala kmečka stojnica – če bi prostor formalno »uredile« UE, finančno pa bi za samo stojnico skrbele občine.
-
V vseh prodajnih avtomatih (s čipsi, krekerji in sladicami) bi moralo biti tudi slovensko sadje - in ne predrago - da je resnično dostopno vsakomur.
- Trgovski koncerni bi tudi morali prispevati (se odreči delcu dobička): slovensko sadje in zelenjava 5 centov cenejša od ostale.
- Javne ustanove bi morale dajati prednost lokalni hrani pri javnem naročanju – to pa terja več dela, ker je potem tudi več javnih naročil in ne samo eno ekskluzivno – tovrstni uspeh pa je izključno odvisen od delavca, zadolženega za javna naročila.
Vir: KGZS za MMC

Kaj na tem področju dela država?
Kako uspešni so pri spodbujanju lokalne preskrbe s hrano, ki so se ji zavezali tudi v nacionalnem načrtu, smo povprašali ministrstvo za zdravje. Za MMC so povedali, da lokalno porabo hrane spodbujajo tudi prek sistema javnega naročanja v javnih zavodih, lokalno pridelavo in predelavo pa prek rednih javnih razpisov na področju javnega zdravja. Tako podpirajo promocijo prehranskih smernic in razvoj dobrih praks povezovanja lokalnih kmetov ter lokalnih porabnikov, kot so šole in vrtci.

"Pomemben korak pri uresničevanju tretjega stebra nacionalne prehranske politike je tudi medsektorsko sodelovanje, kjer smo uspeli cilje lokalne trajnostne oskrbe vključiti v strateške dokumente Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na področjih razvoja podeželja in ekološkega kmetovanja; ter pri aktivnostih v okviru izvajanja ukrepa EU-ja - Sheme šolskega sadja in zelenjave," so še dodali.

Ker s povečanjem razpoložljivosti lokalno pridelanih živil po besedah strokovnjakinje z IVZ-ja pomagamo zmanjševati revščino in družbeno neenakost, hkrati pa izboljšamo učinke prehrane na zdravje (v smislu varnosti živil in prehranske vrednosti živil), so napori države morda še premajhni.

Ana Svenšek
Prijavi napako
Komentarji
MaliPandit
# 25.10.2009 ob 12:52
ok nima veze kle sam zakaj bi kupoval slovensko, ce pa na primer pralni stroj gorenje drazje prodaja v sloveniji kot pa v avstriji. Se pravi da igrajo na to karto da bodo "glupi" ljudje ki kupujejo domace preplacali stroj oziroma razliko za avstrijca. In mi naj to se podpiramo?
micho1
# 25.10.2009 ob 11:23
cairns ti pa rajsi tiho bodi ker verjetno niti ne veš kako krava zgleda.takih gluposti ne razlagaj kake cene majo kmetje.kmetje dobijo sramotne cene za pridelke,tisti ki dostavljajo robo trgovinam in trgovine oni navijajo cene.
lev14
# 25.10.2009 ob 18:52
Za ceno ki jo plačate v trgovinah v Ljubljani vam rade volje vsak dan pripeljem sadje ,zelenjavo sveže jajce mleko in ostele naše pridelke ................za nas bi bilo vzdržno in izvedljivo do deset družin,rade volje ........smo že poskusili a glej ga zlomka se je pri ceni zalomilo ,ja cena pač ne more biti ista kot pri "sosedu"ja vaše jabolka pa niso lepo rdeča,pa mleko ima vonj po kravah(ja valjda ne po maliciji)pa jajčka so tudi umazana ..............ampak dobro je pa ........................
Triomidva
# 25.10.2009 ob 18:03
Sem ravno v zalet padel, me ni za ustavit ;)

Ljudje bozji, ne primerjat neki merkatorja proti ostalim. To je vse isti kos! Vse je skoraj isto sranje. Se vec, zaradi merkatorja in njegovih marz se je zamajalo skoraj celo gospodarstvo. Zato pa rastejo prodajalne kot gobe po dezju. Da vam dam primer, kako slab je merkator v resnici, pa ena naloga:
Nagrada tistemu, ki uspe kupit SLOVENSKI ČESEN v merkatorju!!!
Pa da vas vidimo, junake. Ga ni, je ves kitajski, tko da se niti ne trudite.

Pa se nekaj: Potrosnik je tisti, ki narekuje vso prodajo. Kar pomeni, da zaradi nekaj vas kretenov, vsi ostali slabse in drazje jemo! Zakaj?

Temu se namrec pravi pozitivna povratna zveza. Gre pa takole:
Merkator povisa cene in slabsa kvaliteto svojih proizvodov (s tem visa dobicek na posamezni proizvod). Ovce se zmeraj kupujejo v merkatorju. Kmet ne more sledit takim cenam, zato bodisi proda merkatorju po smesno nizki ceni (bolje prodati za malo, kot ne prodati) bodisi se neha ukvarjati s kmetijstvom (ker pac "normalni ljudje" pa ze ne bodo kupovali drago od njega. Merkator hkrati ne izbira po kakovosti (recimo barva in "vizualna socnost") sadeza, temvec samo po ceni (zato raje uvaza iz kitajske, kjer je njiva cesna vecja od slovenije), kar se bolj unici slovenskega kmeta. Sedaj si merkator spet lahko pocasi privosci, da dvigne cene. Seveda tudi ostale trgovine sledijo tem trendom....
Bakerman
# 25.10.2009 ob 12:27
Prvo kot prvo, v Sloveniji so obdelovalne površine veliko slabše kot na primer na Madžarskem. Veliko lažje je pridelat karkoli na ravnem kot pa v hribu. Kar se tiče subvencij, mi imamo doma majhno kmetijo (15 hektarjev, polovica gozdov), in kar se tiče subvencij, smo dobili lani izplačane za leto 2006. In naj mi neka mestna rit ne naklada da je hrana slovenskega kmeta draga, dvigni svojo rit, se vsedi v svojega bmwja pa se zapelji do naprimer dolenjske, ustavi se v prvi vasi, prvi prvi hiši in vprašaj če imajo kaj krompirja, stavim roko da boš dobil krompir po 3x nižji ceni kot se le ta prodaja v trgovini. Kar pa se tiče ekološko pridelana hrana, k je nekoga že zanimalo, to je hrana ki je bila pridelana brez škropil iz semen ki niso bila kemično obdelana in na njivi ki vsaj tri leta ni bila nič škropljena.
Torej če ti je v šparu hrana predraga dvigni rit, vinjeto maš tak al tak kupleno, pa se zapelji nekam iz mesta. Pa pri prvemu kmetu kupi, če si pa zbirčen pejt pa še k njegovmu sosedu pogledat.
dostvasmam
# 25.10.2009 ob 12:30
jest kupm slovensko, če se le da, pa tud če je mal dražje. pa da mi nebi jamral nekdo k gre vn na pir, da nima dnarja. če maš za pir, maš tud za slovenske izdelke.
ulrich
# 25.10.2009 ob 12:18
kupujte direktno pri kmetih in boste zadovoljni vi in kmetje. to je edina rešitev - brez posrednikov, brez nepotrebnih marž.
mortir
# 25.10.2009 ob 12:04
slovenski kmet živi od subvencij s katerimi kupuje traktorje da se hvali pred ostalimi. slovenski kmet ni podjeten in nima pojma o tem kaj bi sadil in zato še naprej sadi koruzo ki jo vsako leto potolče toča zakar potem dobi spet odškodnino v obliki subvencije... povprečen slovenski kmet je samo kmet v slabšalnem pomenu. samo nekaj zlatih izjem se najde. na žalost je tukaj spet kriva "socialna" država ki ne spodbuja razvoja podjetnih kmetov in ki ne zna oblikovati strategije razvoja kmetijstva ampak samo bledo tava in se uklanja evropi kar ji ta nalaga. recimo dober primer je zaprtje tovarne sladkorja itd itd.
gantarm
# 25.10.2009 ob 11:34
Se strinjam, da Slovenija preveč hrane uvozi. Ne vidim smisla v tem, da je na voljo tako veliko vrst jogurtov, sladoledov... Ne upam vprašati, koliko od tega konča na odpadu... Slovenija mora vsekakor spodbujati prodajo domačih izdelkov.
Johnson S.
# 25.10.2009 ob 11:06
Cena hrane je res katastrofa.
Triomidva
# 25.10.2009 ob 17:50
RTVSLO, vse cestitke! Verjetno ena najbolj kvalitetnih novic, kar sem jih prebral na vseh internet portalih v zadnjem casu. skoda, ker ima ena bedna novica o psihopatih na Kmetiji Bolanih 100x vecjo branost, samo nimas kej, taki so ljudje! Se enkrat, pohvala iz moje strani!
izo
# 25.10.2009 ob 11:53
ja, slovenija ma nasploh preveč štacun in premalo dodane vrednosti, vsi bi prodajali, proizvajal pa nobeden. to nas že in nas bo še kako teplo.
samo o teh zadevah bi treba razmišljat leta nazaj, zdej je prepozno..
pepar
# 25.10.2009 ob 11:50
Saj se slovenski kmetje ne bodo več dolgo matrali s pridelavo "drage hrane",ker si bodo počasi prišli k pameti,da jih vsi po vrsti molzejo.
Malo si poglejte starostno strukturo naših kmetov,70% jih je starejših od 60 let.
Sicer pa,ukinimo subvencije pa prodajat hrano po realni vrednosti,samo,potem boste meli meso na mizi trikrat na mesev,mleko se bo pa pilo kot špricar.Pol mleka pol vode, da bo za večkrat.
Če bi mel v lasti kmetijo,bi zase hrano pridelal,ostalo pa raje osle pasem,naj jih hodjo tisti gledat,ki majo tolk proti kmetom, da ne bi imeli mene za osla.
JebatGa
# 25.10.2009 ob 11:45
Kupujte vse tuje pa boste videli čez 50 let, ko slovenskih kmetov ne bo več in ne boste več sploh mogli kupit slovenske hrane. V Sloveniji se ne splača ukvarjat s kmetijstvom. Delaš lahko po cele dneve in edino kar dobiš je brco v rit od slovenskega potrošnika, ki se mu zdi čisto vse predrago. Če pa enega mestnega človeka vprašaš, če je sploh kdaj v življenju resnično delal in si umazal roke, pa bodo redki rekli da sploh kdaj v rokah držali lopato ali vile ali pa morda motiko. Pa še neki. Če greste k enmu na trgatev, to se ne smatra kot delanje na kmetiji.
Zaza
# 25.10.2009 ob 11:30
in zdej se čudite, a.....ni čudno, če pa lastna država in evropa kmete zatira....in jim postavlja razne ultimate z raznimi bedarijami, kot je ta, da morajo bit kumare ravne in tako dalje.....ni čudno, da kmetije propadajo....kdo pa danes še hoče delat na kmetiji....vsi bi bli radi advokati, ekonomisti, direktorji in tako dalje.....ljudje mal se zamislite.....sej kmetje sami ne postavljajo cen.....pr nas sosed krompir vozi v Spar po ceni 10 centov za kilo in po koliko ga prodajajo oni....po 35 - 40 centov za kilo......tako, da ne blebetat, kdo postavlja ceno
nocutius
# 25.10.2009 ob 11:12
@cairns saj si sam povedal 'Prvi radič z Obale in prve češnje iz Brd' Na začetku se vedno plača premium.

Krivit kmete za drago hrano je pa res totalno mimo, če bi bil tak hud profit se ne bi kmetije zapirale vsako leto.
lev14
# 25.10.2009 ob 20:53
Sam ,hrana ki jo pridelam je pa vseeno dobra,pa čeprav me prsti bolijo ko tipkam po tej mali tipkovnici ...ni to motorka ....mnadona so male tipke,,,,,,,,,,,,,
lev14
# 25.10.2009 ob 19:44
Ampak ljudje božji ,vi sploh ne opazite več kaj jeste v mestih ........pri nas imamo navado ,rečemo bomo jedli "kitajca" to pomeni daš vok na plin greš na vrt nabereš polno skledo zelenjave, nasekljaš vržeš v vok dodaš pražene mandeljne kurje meso začimbe in to je to ,in čim krajši čas dušiš......odlično in ukusno .......no pa smo to hoteli jesti zgodaj spomladi ,šel v trgovino ,ponovil postopek ,a glej ga zlomka ni ratalo ,je izpadlo bolj podobno poparjeni enolončnici ,no pol me je pa še pes čudno gledal ko sem mu prinesel "kitajca" za obrok...........ampak potrošniki kar zdržite s to hrano,tudi vi se bi morali malo potruditi ,lahko bi šli do njbližje kmetije,jih malo spoznali navezali stik in kmetje bi vas zalagali z domačo hrano ........ne to pa ne škoda časa je lažje v trgovini ,hitreje in ceneje ..........ampak okus in vrednost živila pa ni ista .........................
lev14
# 25.10.2009 ob 19:11
Ma sem prišel iz štale .....ma kateri kreten si je izmislil to spreminjanje ure ,kajti naši živini to ni povsem jasno ,edino nam kmetom so skrajšali noči.......................ko je cajt je cajt ............
lev14
# 25.10.2009 ob 18:29
Smo že razmišljali da bi kmetijo zamenjali za tri stanovanja v Ljubljani ,in nebi imeli več problemov z trktorji itd ...........vendar bi imeli pa problem z slabo hrano ki jo morate državljani kupovati v mestih..........no jemo pa radi dobro in ukusno,mi je včasih kar hudo ko moram na kakšnem obisku pojesti hrano ki jo kupijo v supermarketih in se trudijo skuhati kaj ukusnega ...groza vse ima isti ukus .......interesantno pa je pogledati mestne kako z užitkom pojedo našo hrano ,pa še če jim damo ducat domačih jajc za na pot .................tako da tudi to nekaj velja ,bomo pač počakali ko boste potrošniki "opazili" razliko v kvaliteti in se boste začeli spraševati od kot je vsa hrana in kako je pridelana ..............pa dober tek..............
fredperry
# 25.10.2009 ob 12:20
Mercator jeobupen, dvakratno predrag glede na to kar ponuja, tja grem večinoma samo pa kakšne žemlje in pa po časopis in cigarete.
Ne vem, na podlagi česa imajo tako pretirane cene, kaj je z njimi?Pa da ne govorimo o kvaliteti sadj in zelenjave in o svežini le teh.
Žal mi je, z veseljem bi podpiral domačo trgovino, ampak norca s epa ne bom pustil delat, Špar, Liedel, Hofer, še eurospin so vsi boljši za bolj ugodne cene.
taubi
# 25.10.2009 ob 23:52
Vi kar jejte hrano (če to je :)) iz Lidla, Hoferja, Eurospina,... Pa se vam zdi normalno da jogurt stane 0,20 €, pa liter in pol pijače 0,40€,... To je kemija z okusom po hrani. Ne se pol čudit da ste vsako leto tri tedne na bolniški, pa da vaši otroc skos smrkajo ko mal veter piha. Ko vidim narod ves krastov okoli ust, bledi obrazi, beli nohti,... Ja to je to. Jogurt za 20 centov z "VELIKIMI SADNIMI DELEŽI" iz Avstrije, Nemčije. Seveda to pol nadoknadite z vitaminskimi tabletami za 0,80€ in probiotiki za 0,90€.

Pa sadje in zelenjava v Lidlu, Hoferju - katastrofa. Sem zadnjič gledu prispevek na enem neškem programu. Je kazalo neko veliko bio kmetijo (ali zadrogo), ki svoje izdelke umika iz Lidla, ker jim je pod častjo da nihovi kvalitetni izdelki stojijo poleg tega strupa iz Kitajske.
Zaza
# 25.10.2009 ob 20:13
ljudje so že tako razvajeni postali, da jim je hrana itak predraga....tako bom rekla, kot je ena prodajaka na tržnici rekla eni "gospe", ko se je po domače povedano pizdulirala, kako si sploh drznejo kmetje imet take cene......gospa, če maste denar za lak za nohte, mejte pa še za zelenjavo......in čist prav ima.....če imajo ljudje za vse sorte luksuz, naj majo pa še za hrano......če ne, naj grejo pa sami delat, okopavat in tako dalje.....to pa verjetno ne bi a ne....da si ne bi slučajno rok umazal......
lev14
# 25.10.2009 ob 18:56
BioTech.....se strinjam s tabo kar nekaj jih je pri koritu ki odločajo in bi lahko stvar uredili in izbolšali v prid potrošnika in kmeta...................
BioTech
# 25.10.2009 ob 17:02
Vnuk
Če kmet iz kakršnihkoli razlogov opusti kmetovanje na nekih površinah, za to obstaja zelo dobra rešitev, ki bi celo vodila do normalizacije razmer v slovenskem kmetijstvu. Ta rešitev je, da to zemljo odkupi nekdo, ki ima namen na teh površinah trajno kmetovati. Prepričan sem, da obstaja tudi dovolj mladih na kmetijah, ki bi kmetijo z veseljem prevzeli, če bi to pomenilo, da lahko s to kmetijo preživlja svojo družino na nivoju srednjega sloja, zaposlenega v gospodarstvu. To je povsem uresničljivo (primeri za to obstajajo povsod, samo da prestopiš državno mejo) in vodi v povečevanje kmetij, ker majhne kmetije brez strategije ekonomsko niso vzdržne. Torej, ne moreš imeti na kmetiji malo zelenjave, malo žit, pet krav in tri prašiče. To je za samooskrbo, ne da pa se od tega živet. Kmetija mora imeti velike površine, na katerih se prideluje samo en ali dva produkta v večjem obsegu, to potem lahko tržiš. Ne moreš pa tržiti 100kg krompirja recimo. Poleg tega se morajo pridelovalci v isti regiji dogovoriti, kaj bodo pridelovali in potem pristopiti k skupni nabavi in vzdrževanju mehanizacije in infrastrukture. Če ima vsaka kmetija svojo kompletno mehanizacijo, to finančno ni vzdržno. Spomnim se recimo regije v Nemčiji ob Bodenskem jezeru, kjer vsi kmetje pridelujejo hmelj in sadje v razmerju približno 1:1. Nikjer ni nobene živinoreje, kar moram reči, je bilo zelo blagodejno videti. Potem imajo skupno mehanizacijo, obiralne stroje za hmelj, hladilnice za sadje in skupno organizirano prodajo tega sadja direktno potrošnikom. Ti tako niso niti prisiljeni voziti od kmetije do kmetije, ampak na enem mestu lahko kupijo proizvode kmetov iz celotne okolice. Kmetje so s takim načinom dela precej bogati, zadovoljni pa so tudi potrošniki. A je lahko še bolj idealno?
vidim_vas
# 25.10.2009 ob 13:24
Ja, pameti se kar tere:
-menda ne mislite, da Mercator prodaja slovensko kaj bolj, kot Spar ali kdo drug. Zelenjava je več ali manj uvožena v vseh trgovinah.
-hrana se običajno prodaja predelana - mesarije, kleti, hladilnice.
-plačilni rok Mercatorja in drugih, ki kopujejo od slovenskih proizvajalcev, imajo za domače dobavitelje plačilni rok 120 dni, za uvoćženo robo pa 10 ali še manj. Domači morajo kreditirati slavno slovensko trgovino; če se uprejo, pač tako dolgo uvažajo, da se uklonijo. S vežo robo ne moreš čakati do neskončnosti.
-Kmetijske surovine v izdelkih velikokrat predstavljajo anjši delež vredosti. V kg kruha, k i je izdelan skoraj v celoti iz pšenice (doadani so le voda, kvas, sol in energije za pečenje) je delež, ki ga dobi kmet v tem trnutku morda 5 do 6 centov na kg.
-Stvar, kij kupiš na subvendicijo, ne moreš kar tako preprodati naprej. Tudi sicer je poraba in pridobivanje kmetijskih subvencij v primerjavi z drugimi (glej Gorenje - iz 32 urnega delavnika je nastal kar 48 dnevni - panikome ništa). Ljudje ga nasrkajo za nekaj 10 m2 površin.
-Subvencije so vštete v ceno hrane, pa če kdo verjame, ali ne. Če bodo ukinjene ali (kar bi bilo pravilno!) namenjene samo kmetom s slabimi proizvodnimi pogoji (hribovske kmetije, nagnjeni tereni in podobno), se bo hrana pač ustrezno podražila, pa bo mir.
-Slovenskim gkmetom je zameritiu kvečjemu neorganiziranost. Ko se bodo tega naučili (se bodo morali, prej kot slej), bo tudi njim bolje.
-Kako bodo kupovali Avstrijci zemljo v Slocveniji, je na splošno prava bedarija. Zemlja v Sloveniji je vsaj tako draga, kot v Avstriji, zrraven pa večinoma še nekvalitetna.
In seveda še avtorju: koruza, pšenica, rž, ječmen in oves so žita. Pričakovali bi, da to vedo tud diplomanti Višje politične šole, imenobvane FDV.
kmetavzar001
# 25.10.2009 ob 12:28
Če kdo se pa lahk jst oglasim pri tej temi...hehe. A morda kdo ve kolk konkretno dobi kmet za recimo1 kg solate pri trgovcu, kot je recimo Mercator? Da malo vidmo kolk marže imajo trgovci.
zviti
# 25.10.2009 ob 12:16
Vsi vi tukaj, ki pravite koliko je kmet žleht, ste "kmetje˝, v glavi.
fredperry
# 25.10.2009 ob 11:56
Uvažamo preveč hrane, preveč delovne sile..itd.
prepovz
# 26.10.2009 ob 21:01
premalo žit in zelenjave
Slovenija namreč po podatkih ministrstva za kmetijstvo preslabo izkorišča svoje možnosti pri pridelavi žit HAHA!
Zakaj pa potem v Prekmurju malo pred žetvijo z mulčerjem, namesto s kombajnom požanjejo pšenico - da dobe večjo subvencijo. Isto delajo veliki vinogradniki z "zeleno" trgatvijo - samo zaradi subvencij. Kakšna politika je to? Potem pa jamrajo, da je toliko lačnih in služijo posredniki, namesto, da bi domači kmetje!
Narobe svet! Za to nas bo stvarnik vse kaznoval!
Wodan
# 26.10.2009 ob 18:52
@biotech, sam nisem proti raziskavam in znanosti dokler ni moralno sporno (poizkusi na zarodkih, kloniranje...). sem zgolj za to da se pove kaj je naravno in kaj umetno, kaj so stare sorte in kaj gensko spremenjena hrana. se strinjam da je hrana na policah užitna. ampak dostikrat ni nič več kot to, kajti ne vem kakšni so to standardi ko lahko jemo plav česen (splošno znano dejstvo).

sicer pa trdim da je homogenizirano mleko človeku škodljivo (maščobe zdrobljene na tako majhne delce da jih telo ne zaznava kot maščobe in gredo direktno v žile kjer se nalagajo v obliki holesterola) in na nek način stupeno (3 letni otroci s holesterolom). pa je to splošna praksa, pristojne inštitucije trdijo da je to zdravo in večina ljudi nekritično posega po tem mleku (da ne govorimo o alpskem mleku ki niti mleko ni več). trgovci pa ta problem (ko ljudje opažajo povišan holesterol) rešujejo tako, da delajo mleko z 1,5 ali 0,5% mlečnih maščob. norčevanje iz nas potrošnikov! torej to kar dovoli država ni vedno OK, kajne?;)
BioTech
# 26.10.2009 ob 17:44
Ja in to je vzrok, da danes Jankoviča slavijo kot najsposobnejšega menedžerja v zgodovini Slovenije, ki je uspel Mercator pripeljati do stanja, kakršno je danes. Verjamem, da ni zelo enostavno, ravno tako pa ni nevemkak dosežek, če s sužnjelastniškimi plačami, zvezami v politiki (kar pomeni seveda prednost pri pridobivanju zemljišč za gradnjo trgovin in onemogočanje ostalih trgovcev, da do teh zemljišč pridejo) in izsiljevanju dobaviteljev, ki so zaradi tega na robu zloma, uspeš na noge postavit nekaj, kar je danes poznano pod znamko Mercator. Ko pa človek pogleda na ta način, pa niti ne zgleda več tak poslovni umetnik, kajne?
Wodan
# 26.10.2009 ob 12:43
@BioTech: včasih te je užitek prebirat, spet drugekrati pa zgleda da ti ni nič jasno...

gensko spremenjene rastline... prepričuj me zlepa ali zgrda, jaz vem da so si (tisti napredni, podobni tebi) izmislili da bi bilo najbolje če bi krave namesto trave jedle druge krave v obliki kostne moke. rezultat je seveda vsem znan (BSE).

sam prihajam s kmetije (bolj ali manj ljubiteljske-da bi mi živeli zdravo) in ne boš verjel, ampak to kaj so pesticidi, fungicidi, herbicidi in podobno sranje pri nas ne vemo (pa si veliko večino hrane pridelamo sami vključno s peko kruha). uporabljamo pa zgolj stare sorte, avtohtone na našem področju. škropimo samo oljke (proti muhi), pa še pri tem se škropivo ne dotakne niti enega sadeža (seveda če se ti da in če imaš kaj v glavi). za vse ostale rastline in živali pa ne potrebujemo nobenega novodobnega sranja, pa (LJUBITELJSKO) pridelamo več kot sami pojemo in še okoli talamo hrano sorodnikom. torej nobene gensko spremenjene hrane. sam pa trdim da genetsko spremenjena hrana ni preverjeno OK, in da imajo ljudje vso pravico da vedo kdaj dobijo nekaj naravnega in kdaj paradižnik z mišjimi hormoni (jupiii, prav tega si vsak od nas želi, kaj ne?).

če pa smo že pri znanosti... dobre biološke čistilne naprave naj bi izpuščale vodo ki bi bila lahko primerna za pitje. bi se ti torej strinjal da se tako vodo flašira (kar random, malo k zali, malo h costelli, malo k radenski...) in prodaja ne da bi ljudje vedeli kje je in kaj pijejo? pa je znanstveno dokazano da je boljša od marsikaterega "vaškega vodovoda". bi TI pil tako vodo?

kar se tiče morebitne tožbe pa sem ti celo sam pripravljen posredovati svoje podatke da me zaradi pričujočega zapisa ovadiš pri pristojnih organih oz. sam sprožiš proti meni ustrezne postopke...
a-bra-ka-da-bra
# 26.10.2009 ob 09:24
Na tako dolgo nazaj sem se imel priložnost peljati po A4 on Strasbourga do Pariza. To je več kot 400 km, in skoraj vso pot sem gledal ravnino in obdelane njive. Vmes praktično ni mest, razen Metza in Reimsa in morda še kakšnega manjšega, ampak so ob avtocesti samo njive in kmetije. Na ravnini. Pa so mi kasneje povedali ta tisto ni žitnica Francije, ampak da je ta južno/jugozahodno od Pariza. Če s tem primerjam slovenske kmetije velike največ par 10ha, od tega polovica na bregu na katerem komaj stojiš, se te po ekonomiki niti približno ne morejo primerjati s tistimi v Franciji.

Na drugi strani pa hrana v francoskih trgovinah ni nič cenejša od te pri nas, v precej primerih je kvečjemu dražja.
BioTech
# 26.10.2009 ob 02:47
Malo ste že tudi začeli pretiravati. Kot vem, imata Lidl in Hofer (Eurospin je nekaj povsem drugega) dokaj kvalitetno sadje in zelenjavo, ki je v primerjavi z veletrgovci vedno sveža. Še vedno pa je najboljše sadje kupiti direktno pri proizvajalcu, kakršna sta npr. Mirosan pri Žalcu in Evrosad Krško. Odlična se mi zdi tudi integrirana pridelava zelenjave na Primorskem in v Prekmurju. Kaj pa dela v Nemčiji velika bio kmetija, mene osebno sploh ne zanima, ker bio hrani ne zaupam, ker je praviloma bolj škodljiva in manj zdrava od običajne hrane. Tudi obtoževanje Kitajcev, ki da v hrano dajejo strupe, je povsem neutemeljeno. Za večino pridelovalcev tudi tam namreč velja, da delajo čisto korektno in primerljivo z zahodnim kmetijstvom, njihove površine pa so nepredstavljivo velike. Pri razvoju svojega kmetijstva so zaradi ogromnih količin zelo uspešni. Edini problem je dolg transport, še največji pa postavanje hrane po skladiščih in policah v trgovini ter nesezonsko sadje in zelenjava, ki v skladiščih in hladilnicah stoji pol leta, da jih lahko kupimo sredi februarja. Zaradi tega hrana izgublja hranilno vrednost, ni pa zastrupljena.
Sploh posebno poglavje, v katerem je Slovenija tudi svetovni fenomen v kretenizmu, pa je pozidava najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč zaradi finančnih interesov posameznikov, kar je država s svojo koruptivnostjo v preteklosti množično dopuščala. Žal se tega ne da pridobiti nazaj.

lev14
Na kmetiji stare mame, kjer sem v otroštvu z bratranci pasel krave in smo se imeli nadvse lepo, tudi sam najbolj uživam v domačem mleku in jajcih, ki so neverjetno okusnejša v primerjavi s tistimi iz trgovine. Vino sicer ni vrhunsko, je pa zelo pitno. Psa pa moraš odvadit takšne izbirčnosti... hec :)
taubi
# 25.10.2009 ob 23:59
Najbolš so pa v trgovinah jabolka. Lepa zelena, rdeča, velika, sočna. Pod tisto oranžno lučjo da še lepše zgleda. Ta jabolka lahko pustite brez skrbi v vsaki kleti - garantiram da se jih nobena miš ali podgana ne bo niti dotaknila.
Priporočam tudi ogromne jagode z okusom po stiroporju in banane ki so dozorele v zaprti škatli.
navzikaa
# 25.10.2009 ob 23:01
Najlepše je, da imaš svoj vrt pa stvari pridelaš sam!

Doma smo od nekdaj poskušali čim več hrane pridelati kar sami in lahko rečem, da je bilo urejanje vrta, sadovnjaka in vinograda lep način preživljanja skupnega časa za celotno družino.
VEŠ, KAJ JEŠ. Si v stiku z naravo in naučiš se pridno delat, če hočeš imeti na koncu rezultat.
Koristno v vseh pogledih. Mleko smo kupovali pri sosednjem kmetu, jajca dobili pri babici in kadar gozd ponuja svoje zaklade, smo se veselo lotili tudi nabiranja gob, borovnic, kostanja itd. Čudovita in človeku naravna simbioza z naravo.
Sedaj, ko živim v mestu v najemniškem stanovanju in moram stvari za v lonec večkrat poiskat tudi pri 'najboljšem sosedu' in podobnih, so domači vrt in skrbno pripravljena ozimnica dobili še dodatno vrednost.
Zavedam se, da vsak nima teh možnosti. Imamo pa zato še vedno slovensko, skrbno pridelano hrano, ki ni podvržena dolgim transportom in temu primerno opremljena s kemikalijami. Da o sadju, ki še nezrelo roma na pot, ne govorimo, koliko je sploh vredno. Skratka mislim, da v Sloveniji pridelujemo zelo kvalitetno hrano, ki jo čisto premalo cenimo! Tisti, ki so tudi že kaj prepotovali in si želodce polnili drugje, vedo kaj mislim (na srečo obstajajo po svetu tudi izjeme).
Pri nakupovanju hrane bodeta v oči dve navadi:
1. ljudje kupijo nekaj, kar bo ceneje in premalo gledajo na kvaliteto in izvor, na koncu pa gre vse prevečkrat le za prihranek borih nekaj centov, (po možnosti pa za drugim vogalom vse preradi zapravljajo za neumnosti, ki niti približno niso tako esencialne kot hrana)
2. važno je, da hrana (predvsem tu mislim na zelenjavo in sadje) lepo izgleda, ne pa kje je bila pridelana in kako
provokatorr
# 25.10.2009 ob 21:09
za pametnjakoviće, ki udrihajo po slovenskih kmetih, ki zahtevajo previsoke cene:

Na tržnici v Senegalu, je senegalska zelenjava dražja od uvožene, Španske.
Zakaj?
Zato, ker senegalski kmet prodaja po normalni ceni, španski pridelovalec (ni kmet, ampak idustrijski pridelovalec), pa prodaja pod proizvodno ceno, saj od EU dobi mastno subvencijo.
In enako je pri nas. Slovenski kmet prideluje še na neindustrijski način, ter dobi majnše subvencije, kot recimo pridelovalec pšenice iz Madžarske, ki ima boljšo zemljo, kot slovenski, uporablja prepovedane pesticide, ki se jih pri nas že dolgo ne dobi, ter od države in EU dobi višje subvencije kot naš kmet.

Kaj ni jasno?
lev14
# 25.10.2009 ob 20:50
Ja imaš prav mam take roke ko "rašpla".žena sploh ne potrebuje strgal za odmrlo kožo ...jo sam mal pobožam ..................
minnaema
# 25.10.2009 ob 18:52
To je pa tako, ker ZAKONODAJO pišejo URADNIKI in NE tisti, ki poznajo KOLOVOZ kmečkega dela in opravil da bi vse skupaj strnili v pravično Zakonodajo, ki bi dajala pravico in varnost za kmeta pa tudi za potrošnika, le pravilna sinergija je potrebna in odločanje po načelih pravičnosti
a naša Zakonodaja se včasih tako zelo tepe, kakor da bi pisali ZAKONE Kitajci, ki ne vedo kje živi kmet iz Slovenije in oprostite direktnosti in Lp
ism
# 25.10.2009 ob 18:12
Če bo šlo tako naprej, bo najboljša kmetijska zemlja pozidana. Tudi 1m2 kmetijske zemlje ne bi smeli več pozidati, saj je dovolj druge.
minnaema
# 25.10.2009 ob 15:44
Hai.
Pozdravnio-bi bilo, da celotno zelenjavo in sadje, ki je pridelano v Sloveniji naj se tudi pri nas c Sloveniji v celoti proda, ker je to domače sadje, zelenjava.
Ekvivalentno naj temu sledijo tudi drugi kmetijski pridelki.
Res pa je, da bo potrebno na tem "segmentu" precej delati, da NE bo tako še naprej, da bodo trgovci imeli večji zaslužek kakor proizvajalci......pa resnice esplicitirane do zdaj žal ostajajo v latencah & v škodo proizvajalcev, torej bo potrebno na tem kaj akuratnega in konstruktivnega urediti in danes boljše-kakor ju3 se naj te zadeve konstruktivnp evolvirajo.
Kar zadeva Marketov ali prodajaln v RS je res, da je Lidl ali morda tudi Špar cenejši a prosim lepo, NI rečeno, da Merkur NE bo svoje izdelke pocenil ali pripravil takšne akcije (dodatne),da bodo kupci hodili kupovat masovno tudi v Merkur........je pa resnično to, da so Merkurjeve trgovine z higijeno na nivoju.. torej zelo čiste,..(skoraj povsod tudi nakupovalni vozički so čisti ) to je pa tudi nekaj, ki odtehta včasih dražji nakup in Lp
V_n_u_k
# 25.10.2009 ob 15:23
Kako ne bo draga hrana ,ko se pa nikomur več ne ljubi delati na zemlji.Skoraj vsepovsod vidiš zaraščene njive z visoko travo .Stari več ne morejo -veliko mladim se pa ne ljubi več .Žalostno -toda resnično .Dosti je krivo tudi to ,da so ves dan v službi ,potem res ne more še na njivo in v hlev .Veliko je pa takih ,ki so doma brez službe ,čakajo samo na pomoč države ,namesto ,da bi sami zavihali rokave in si vsaj na vrtu kaj pridelali .
samo-15
# 25.10.2009 ob 12:54
zivim v ljubljani-v vasi in je drazi zelenjava kot v trgovinah in to se brez racuna
Cinquemilla
# 25.10.2009 ob 12:10
- Hvalabogu, da imamo doma vrt in večino zelenjave sami pridelamo.
- Mercator zelenjava in sadje - cene so take, da te glava peče za tako kakovost, ki jo nudijo.
- Še tisto sadje in zelenjava, ki je najbolj uvela, gnila in mehka in jo imajo na znižanju(!) , je še vedno tako draga - da ti kar slabo postane! Mene bi bilo sram karkoli zaračunati za to, ne pa da je dražja kot v Lidlu popolnoma sveža.
- Po Mercatorjih prodajajo na veliko tudi popolnoma iste znamke zelenjave in sadja kot v Lidlu, seveda so cene v Mercatorju za isto stvar dražje!
- Nobeden nam ne zagotavlja, da sadje od Mercatorja ni špricano in še najvveč odpoklicov izdelkov je Mercatorjevih!
- Trgovci naj znižajo svoje marže pa bomo kupovali pri njih.
- Kmetje pa naj pri svojih domovih postavijo table in bomo pri njih kupovali tudi po takšnih cenah, kot so v Mercatorju, samo naj bo kakovost hrane v sorazmerju z njeno ceno in naj bo cena razumna.
skitnica
# 25.10.2009 ob 11:54
mogoče,da sleherni imate prav,ko rečete,da je Slovenski kmet premalo plačen za svoje proizvode toda je to tudi resnica,da Slovenski kmet nič ni boljši od drugega na tem svetu samo poglejte kaj in koliko ima ta kmet danes mehanizacije,menim,da je dovolj plačen za svoj proizvod je pa resnica toudi da vsi drugi zraven veliko zaslužijo,o kvaliteti naj bodo samo tiho škropijo s vsem strupi kot vsi v EU in so se spomnili,da proizvajajo bio hranu naj mi kdo pojasni proizvodnju bio hrane bom potem še kaj napisal.
El comandante
# 25.10.2009 ob 11:08
Točno tako. Slovenska hrana je pretirano draga. Zadnjič mi je en kmet ponujal govedino za 7 € kg, kar je dražje kot v trgovini! In se hrkati 'jokal', da nima dovolj naročil.
cairns
# 25.10.2009 ob 11:04
Ko bodo domači kmetje postavili normalne cene, bomo kupovali od njih. Prvi radič z Obale in prve češnje iz Brd so skoraj v rangu belega tartufa. Dokler bo tako bomo jedli špansko in italijansko zelenjavo in sadje ki je mogoče slabše, vendar je cenovno sprejemljivo.
stanislavko
# 25.10.2009 ob 11:02
Prvo kot prvo,naj slovenceljni znižajo ceno hrani....potem se bo tudi raja drugače odločala !!!
Hvala bogu,da imamo trgovine Tuš...Špar...Hofer...Lidl....
Merkator si pa naj svoje cene vtakne za klobuk !!!
hidroponika
# 03.02.2013 ob 23:21
KjAJ, hrana od slovenskega kmeta draga?

Dragi slovencelni, ali veste da je odkupna cena zelenjave skoraj 4x nižja od prodajne v trgovini... In se ne hecam... Solata, ki stane v trgovini cca. 1€ - kmet od tega dobi 1/4 oz cca. 25% cene - še v številki cca. 0,25€ oz. 25centov...

Kdo je potem drag? Kmet ali posredniki?

Kdo od vas ve čemu služi hidroponika?
Kazalo