Vaša ocena: 
Ocena 4,1 od 11 glasov
Ocenite to novico!
| Nosilci prihodnjega razvoja slovenskega kmetijstva so tržno usmerjene, profesionalne družinske kmetije in kmetijska podjetja z javno vizijo in podjetniško pobudo ter se zavedajo, da je poslovna uspešnost odvisna predvsem od njih samih. Država jim bo pri tem nudila ustrezno infrastrukturo. | ||
| Milan Pogačnik | ||
"Sodobna družba mora kmetstvu priznati vlogo, ki jo je odigralo v zgodovini slovenskega naroda, kmetu pa povrniti ugled in izraziti spoštovanje."
Tako se je glasilo sporočilo ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika na šestem vseslovenskem shodu kmetov na Ponikvi pri Šentjurju, na katerem se je zbralo okoli 2.000 kmetov. Minister je v nagovoru zbranim spomnil, da je bilo kmetstvo na Slovenskem že od nekdaj, in to kljub večstoletnemu zatiranju in podjarmljanju z različnih strani, nosilec slovenske narodne zavesti ter slovenske besede.
"Kmet je nosilec temeljnih vrednot"
Poleg tega je kmet po ministrovih besedah nosilec temeljnih današnjih vrednot, saj ga zaznamujejo vztrajnost, delavnost, skromnost, odgovornost do dela in ljudi. Ker je v nenehnem stiku z naravo in je od nje tudi odvisen, jo spoštuje in neguje.
Minister je prepričan, da se ljudje pomena kmetijstva in njegove večnamenske vloge zdaj vendarle bolj in bolj zavedajo. Po zaslugi kmetov imamo tako obdelana polja, pokošene travnike in urejene nasade, ki Sloveniji dajejo njeno značilno podobo, je spomnil.
"Vlada v krizi na pomoč kmetijstvu z več ukrepi"
Ni res, da je kmetijstvo največji onesnaževalec okolja in krivec za podnebne spremembe, kot se mu pogosto očita, je poudaril Pogačnik, svoje besede pa podprl s številkami, ki kažejo, da je ta panoga s svojim 10-odstotnim prispevkom dejansko na repu lestvice onesnaževalcev.
Beseda je tekla tudi o kmetijstvu med krizo, v tem kontekstu pa je minister zatrdil, da so državni ukrepi na tem področju uspešni, pomagati pa se skuša predvsem kmetijskim gospodarstvom, ki so v težavah. Kratkoročni ukrepi so po njegovih besedah nujni zaradi ohranjanja proizvodnje: skupna kmetijska politika je slovenskemu kmetijstvu letos prinesla 266 milijonov evrov. Preostalih 240 milijonov evrov bo zagotovila država.
"V pripravi tudi rešitev vprašanja mlečnih kvot"
Zatrdil je še, da so v pripravi tudi ukrepi, ki bodo zagotovili stabilizacijo mlečnih kvot. Če bi cene mleka padle pod ekonomsko učinkovitost, bi namreč to ogrozilo ohranjanje mlečne proizvodnje.
Za 99% kmetov traktor za bahanje, ampak za delo. Vinetu, povej, kje se da dobiti nov traktor zastonj. Če pravite, da je tako donosno in lahko delo na kmetiji, pojdite tja dela, pa ne samo za kakšen dan, ampak dan za dnem, leto za letom, s težavo si privoščiš kakšen dopust, ljudem okoli vse smrdi (čeprav so bile kmetije tam pred njihovimi hišami), če se kaj zasluži, gre vse nazaj v stroje in ostalo, kar je potrebno na kmetiji,...
Plačuje se katarstski dohodek, vzdrževanje cest, potem ti pa uničijo ceste meščani z raznimi džipi.
Tudi ogromno živine se pase. Ponekod pa je ljudem smrdelo, ko so živino skozi vas vozili na pašo in so morali kmetje pod pritiskom popustiti.
Problem je divjad, ki se že kar celo leto pase po kmetijskih površinah in naredi ogromno škode.
Največji problem pa so ljudje, ki po travnikih vozijo svoje psičke, ki se tam userjejo, nato pa te finese ne poberejo kakcev in le-ti pridejo v krmo. Ker je pasji drek največji strup, gre potem ogromno sredstev za zdravila.
Toliko o tem, da je kmetovanje zgolj osemurno preganjanje s traktorjem po travniku. To, da se zaraščajo bregovi je na žalost res, kajti kmečka populacija se manjša in postaja vedno več obdelovalne zemlje na ravnini. Vsak pa teži k poenostavitvi življenja, poleg tega pa številni mladi kmetje sploh ne znajo več seči ročno s koso, starejši pa ne zmorejo več.
Traktorjev pa je preveč, predvsem slabih-zato pa imamo toliko nesreč pri delu. Ljudje pač razmišljajo, da ima že skoraj vsak priključek svoj traktor. Kar pa ni niti varno (večina traktorjev je starih, tehnično slabo vzdrževanih in nevarnih uporabniku), niti ekonomično (visoki stroški in malo izkoriščeni traktorji). Bolje bi bilo imeti en dober, varen traktor, prilagojen velikosti kmetije ter primerno izkoriščen. Kajti spet je neracionalno z zetorjem prevažati majhen voziček trave, če pa isto lahko naredimo s tomo vinkovićem ali celo z navadnim avtom.
Problemi slovenskih kmetij pa so predvsem:
1) majhne in razdrobljene parcele
2) neekonomičnost poslovanja (živina v hlevu, namesto da bi se pasla)
3) pretirano razmnoževanje divjadi (divji prašič, srnjad, volk, medved,...)
4) prestara delovna sila
5) nizke odkupne cene
Ko bo kmet zardi veleumov iz nebotičnikov nehal obdelovati zemljo ne bodo niti na sprehod imeli kam iti. Vse bo zaraščeno. Jedli pa bodo plastično hrano iz Nizozemskih rastlinjakov. Če bi preživeli en teden na kmetiji in garali kot garajo ti ljudje, bi zagotovo zaprli svoje bedaste goflje. Po osmih urah službe zagotovo ne pišejo bedarij o mestnem življenju, ker nimajo časa.
Stroški pridelave hrane v Sloveniji so previsoki, ker ni dovolj površin, na katerih bi lahko polno delali vsi kmetje in preživljali družine. V industriji ni dovolj dela niti za potomce delavskih družin, kaj šele za sprostitev kmečkih površin. Imamo pa delo za ljudi z juga, za izbrisane in za druge tujce.
kg koruze: 0,1€
kg pšenice,ječmena,tritikala :0.14€
zdei pa računejte stroške pridelave,od škropiv do mehanizacije do nafte ..
pol pa komentirajte!
in glede tega da imajo po 5novih traktorjev je delno zarad tega ker mislijo nekateri d je samo to pomembno al pa so dubl dnar od avtocest :S