Vaša ocena: 
Ocena 2,8 od 9 glasov
Ocenite to novico!
Študentska organizacija se je odločila, da zavrne imenovanje svojega predstavnika v medresorsko komisijo zakona o malem delu. Ministrstvo njihove očitke zavrača.
Kot namreč zatrjujejo na ŠOS-u, je sodelovanje z ministrstvom za delo zgolj enostransko, saj kljub sestanku z ministrom Ivanom Svetlikom in premierjem Borutom Pahorjem vlada ni vključila nobene izmed sprememb, ki jih je študentska organizacija predlagala glede omenjenega zakona, ki med drugim na novo opredeljuje študentsko delo. Pri tem so po besedah predsednika študentske organizacije Univerze v Mariboru Žige Schmidta sami sestavili dokument, dolg skoraj 200 strani.
Predsednica ŠOS-a Katja Šoba pa je z zvezi s tem dejala, da so zdajšnja izhodišča zakona o malem delu nedodelana in ne upoštevajo realnega stanja. Študentsko delo je socialni korektiv, ki ga morajo študentje opravljati, da lahko študirajo, ker je premalo štipendij, je poudarila.
Po njenih besedah je ministrstvo na ŠOS poslalo izhodišča za pripravo zakona, iz katerih je razvidno, da temeljijo na netočnih podatkih, kar lahko pripelje tudi do napačnih sklepov.
"Več študentov, manj štipendij"
Predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubjani Jernej Štromajer pa je opozoril na to, da naj bi zakon o malem delu začel veljati 1. junija, izhodna strategija pa zakonodajo na področju štipendiranja načrtuje šele s 1. septembrom. Poleg tega v strategiji dodatna sredstva za štipendije niso namenjena, še več, število študetnov se je po njegovih besedah povečalo, število štipendij pa zmanjšalo.
Schmidt pa je med drugim dejal še, da so študenti in dijaki del šolajoče se mladine in ne delavci, zato ne vidijo razloga, da bi se to delo štelo k delovni dobi. Po njegovih besedah je nesmiseln tudi argument, da študenti konkurirajo mladim diplomantom, saj naj bi šudenti večinoma opravljali delo, za katerega se zahteva nižja izobrazba.
Ministrstvo: s 14.000 na 40.000 štipendij
Na ministrstvu za delo očitke študentov zavračajo. Vodja sektorja za programe zaposlovanja Zoran Kotolenko je povedal, da jih je njihov odziv razočaral. Kot je dejal, zakon ne ukinja možnosti, da se študenti med študijem preživljajo z delom. Njihovo delo bo le nekoliko bolj obremenjeno z dajatvami, saj bodo obremenitve poskočile z zdajšnjih 12,5 na največ 30 odstotkov. Kot meni, bo to za delodajalce še zmeraj dovolj zanimiva oblika dela.
Zagotovil je tudi, da avtonomija študentske organizacije ne bo ukinjena, njeno delo pa se bo dalje financiralo iz koncesije. Res pa je, da se določene aktivnosti prenašajo sfero programskega financiranja prek javnih razpisov, je dodal.
Kotolenko je zagotovil tudi, da vzporedno s pripravljanjem zakona o malem delu pripravljajo tudi spremembe zakona o štipendiranju, pri čemer se bo število državnih štipendij študentom v primerjavi z lanskim letom s 14.000 povečalo na okoli 40.000.
ŠOS: Na 3,7 odstotka trga dela ogromen naval
Na navedbe ministrstva so se ponovno odzvali v ŠOS-u, kjer jih označujejo kot zavajajoče. Kot med drugim opozarjajo, bo za 3,7 odstotka trga dela poleg 190.000 študentov zdaj konkuriralo še 500.000 upokojencev in 100.000 brezposlenih, tako da nova oblika dela nima nič več skupnega z nekdanjim socialnim korektivom.
Napačna je tudi trditev, da je študentsko delo obremenjeno z 12,5 odstotki dajatev, saj je obremenitev 16,8-odstotna, še navajajo in dodajajo, da ministrstvo segmenta študentskega dela očitno ne pozna. "Tudi glede obljubljenih 40.000 štipendij smo nezaupljivi, saj smo takšne obljube že slišali, realizacije pa ni bilo," dodajajo.
Če se zakon o malem delu uveljavi, se moje simpatije do koalicijskih strank definitivno končajo, ker ni čisto nič socialnega v teh ukrepih.
Kot prvo obsojam umik ŠOS-a iz dialoga, ker s tem res ne bodo nič dosegli. To je vedno najslabša odločitev.
Problem bi bilo treba rešiti na sistemski ravni. Malo so me razočarali, ker so šli zgolj v omejitev študentk in študentov oziroma ur, ki jih lahko ti opravijo na leto. To na sistemski ravni ne bo rešilo nič. Če si priznamo, da je študentsko delo v določenih pogledih anomalija, s tem zakonom pač ne bodo rešili ničesar. Če je podjetje imel enega študenta, ki je opravljal delo 8 ur na dan, bo zdaj pač imelo več študentov, da bo delo opravljeno. In kaj smo tukaj naredili za trg dela? Popolnoma nič!
Mislim, da bi morali urediti problem študentskega dela sistemsko.
Omejiti delodajalce pri tem za kakšna dela se lahko zaposli študenta in če je takšnega dela za več kot 30 ur na teden, bi morali zaposliti osebo in ne razmišljati o študentih.
Na drugi strani dvigniti štipendije, ker najbolj problematičen je spodnji srednji razred, ki ne dobi štipendije in starši nimajo dovolj sredstev za najem sobe in žepnine. Tisti, ki prav zares nimajo sredstev, še nekako shajajo, sicer to absolutno ni noben luksuz, ampak gre. In to govorim iz lastne izkušnje. Starši niso imeli službe in kot takšen padeš v najnižji razred. Dobiš sobo v študentskem domu (78 € -leta. 2007), otroški dodatek (82 € - leta 2007), ki po navadi pokrije stroške najemnine sobe v študentskem domu in prejmeš tudi štipendijo (osnova 210 € in 40 € za uspeh s povprečjem, v mojem primeru 9.2). Preko študentskega servisa tako nisem nikoli delala, ker se je staršem vse štelo v socialno pomoč in ni imelo smisla, da delam in potem njim dajem za preživetje, ker bi presegla zaslužek 350 €/mesec). torej je bila moja odločitev, da preživim mesec z 250 € in pridno študiram ter se trudim za čim večje povprečje, da ostanem na isti višini štipendije). Ne bom rekla, da je bil to kakšen luksuz, se je pa dalo s skromnim načinom preživeti.
Še enkrat pravim, da je največji problem za spodnji srednji razred oziroma za tiste, ki ne dobijo štipendije niti sobe v študentskem domu.
Država bi morala urediti tudi problematiko študentskih postelj,saj bi z investicijo za izgradnjo študentskih sob rešila vprašanje oddaje stanovanj na črno. Če bi imela večina študentk in študentov možnost, da živijo v študentskih domovih, bi se na trgu pojavilo več najemniških stanovanj.
Res bi se morali združiti vsi socialni partnerji v tem dialogu, ne pa, da eden izmed (ključnih) izstopi.
Dajte se vsi malo vprašat kam vse to pelje, kaj vse potegne za sabo in kaj nam ta novi zakon lahko prinese. Niti v eni stvari ne bo boljše!!!
Kako bodo štipendije večje in višje, če pa bo mošnjiček izredno manjši????
Kje bo država dobila denar za toliko več štipendij? Dela na črno bo občutno več, tujci se bodo namnožili!!!
Bravo Pahor in kompanija! Če pa je to vse kar zmorete, potem ste zasluženo na oblasti!!
kaj bi lahko ta oseba počela ves čas, ko bi nebi imela faksa?
sedela in gledala v zrak?
1. študentsko delo se mi zdi problematično, ko delodajalci želijo preko študentskega servisa zaposliti nekoga ki ima izkušnje na področju, ki ga bo opravljal in študira oziroma je končal študij določene smeri. To bi jaz prepovedal in na ta delovna mesta zaposlil nekoga za redno.
2. za dela, kjer nista potrebna nobena posebna znanja in izobrazba, pa bi lahko podjetja najemala študente.
za tiste, ki pravijo da študentsko delo sploh nebi smelo obstajati, ker češ da je anomalija na trgu delovne sile, bi lahko reku da so anomalija tudi otroški dodatki za delovno sposobne študente. potem anomalija je na primer da nekdo ki nič ne dela, oziroma je brezposeln, dobi enako kot nekdo ki je zaposlen.
ok...kaj se zgodi, če ukinemo vse to?
Slovenija preneha biti SOCIALNA DRŽAVA.
Lep pozdrav.
Dejmo se streznit enkrat, pravi študent, ki obiskuje predavanja, ki redno opravlja izpite ne more delat pol delovni urnik. Lahko pa zasluži med počitnicami, 3 mesece oz 672 ur letno, kar jim še vedno ponujajo.
Če pa ni denarja za reden študij, greš delat (za določen čas oz. nedoločen) za poln delovni čas in se vpišeš na izreden študij. Kaj ni to enostavna rešitev???
deloajalci pa bodo še vedno raje najeli študenta kljub večji davčni stopnji, ker nima odpovednega roka, bolnišče, dopusta, regresa.......
• 4,5% dobi Študentska organizacija Slovenije, ki financira študentske organizacije Univerze (Študentska organizacija v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem), študentske klube in lastno delovanje;
• 4,5% dobi študentski servis za pokrivanje stroškov opravljanja dejavnosti posredovanja del, financiranje dejavnosti zavarovanja, dodatne storitve in ostale stroške;
• 3% Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.
• 2% dodatne koncesijske dajatve gre v poseben sklad za izboljšanje študijskih pogojev, tehnološko opremljenost Univerze in izgradnjo ter obnovo študentskih domov.
edino kar dam vladi prav je dejstvo da bi morali tudi študentsko delo obdavčiti, v nobenem primeru pa ne podpiram tega novega zakona, ker se bodo razmere na trgu dela še poslabšale.lp.
vem za primer v novem mestu kjer je DNŠ lastnik lokala patriot, hostel situla, galerija simunlakar in knjigarna goga...kako so do vsega tega prišli?preko dohodkov od študentskega dela...najbolj čudno pa je to da naj bi bili šos, šou itd neprofitne organizacije pa vendarle so sponzorji hribarja in mu dajo 40k in kaj je hribar za dobro študentov?na ta način bi lahk dal v enem letu koliko štipendij?
sicer pa poglejmo nekaj realno glede nove ureditve:
1. študentskega dela bo manj
2. šos bo mel manj prihodkov in razni predsedniki ipd si ne bodo več mogl kupvat bmw
3. študentsko delo se bo štelo za delovno dobo, torej če boš delal 4ali 5 let po cca 4-5 mesecev na leto(pa še dijaška leta štejmo zraven se pravi še dodatna 4leta po 3mesece)je to skupaj 2-3 leta delovne dobe
4. lažje bodo diplomanti dobili delo
sam sm študent in je lepo k lahko delaš cel let prek napotnce, gledaš da ne greš prek meje 400 evrov na napotnco in to je to...sam kaj k je pa treba nasledn let plačat dohodnino ker je tok zaslužka...
tko da sam dam prou vladi da na nek način uredijo te stvari, kajti šos bi po en stran rad da se študentov ne tretira kot upokojencev in brezposelnih po drugi strani bi pa radi ogromno štipendiji, predvsem pa lastnega zaslužka
Že trenutno razrez študentskega dela na 100 EUR neto (delodajalec plača 116,8 EUR) izplačila daje 4,5 EUR ŠS, 4,5 EUR študentskim organizacijam, 3 EUR za štipendije 1 EUR za študentske domove in 1 EUR za tehnološko opremo univerz. 2,8 EUR ostane za DDV. Če gledamo servis, gre za gospodarske subjekte in tako kot gostinci računajo 2 EUR za kavo in se nihče ne sekira ne vidim razlike v tem, da za svoje posredovanje zahtevajo manj kot 5% provizijo. Tudi naslednjih 4,5 EUR, ki ga dobijo ŠKIS, in ŠOU se po mojem mnenju v veliki meri prelje v sredstva za študente: razni projekti, izobraževanja, ... Sicer je prisoten tudi birokratski aparat, ki gre vsem v nos, samo zadnji, ki bi lahko tukaj kaj očital, je vlada RS z megalomansko javno upravo! 3 EUR/100 EUR da vsak študent za štipendije! In nadaljne 1+1 za investicije v opremo in študentske domove. To je denar, ki bi ga morala zagotoviti država. In seveda cesarju še 20% DDV v obliki 2,8 EUR. Izkupiček države:
- 2,8 EUR ddv
- 1+1 EUR investicije v opremo in študentske domove
- 3 EUR za štipendije
Torej od 16,8 EUR "davka" pobere država v neposredno ali v obliki sredstev, ki jih ne rabi zagotavljati in bi jih morala, 7,8 EUR. In da ne govorim, koliko študentov dela v JU in koliko bo država povečala svoje odhodke, ko gredo na 30%. Seveda bomo razliko dobili vsi na krožniku.
Podjetja propadajajo, lopovski bankirji ščitijo svoje hrbte in ne dajejo posojil, ker jih skrbi 5000 MIO posojil, ki so jih posodili tatinskim gradbincem in podobnim ptičkom.
In kaj dela naša vlada? Razpihuje žerjavico na nekaj milijonih EUR, ki jih bodo vzeli študentom in marsikomu onemogočili študij, ker vsi starši seveda dandanašnji nimajo 300-400 EUR mesečno za podporo študija. Seveda tudi štipendij ni, ni brezplačnih kreditev in podobnih dobrih zamisli, o katerih se govori že 10 let. Seveda bi uvedba takšnih ukrepov zahtevala nekaj več, kot administrativno rezanje pravic. Treba bi se bilo usesti za mizo in nekaj dejansko narediti. Povezati študente, banke, fakultete in delodajalce. Seveda je preveč naivno, da bi kaj tako koristnega pričakovali od naših velumov v vladi, ki se morajo večinoma ukvarjati sami s sabo.
Pahor, pakiraj kovčke in veliko sreče, če je to vse, kar tvoja ekipa zmore.
Kar se tiče večnih študentov se je z bolonjsko reformo to mal uredilo in ne moreš več v nedogled študirat. Malo si preberte tisti, ki tulite v prazno z večnimi študenti...
Država pa s takimi ukrepi kot je zgoraj omenjeni, potem z ukinitvijo subvencionirane tople prehrane za dijake in osnovnošolce, metanje peska v oči z omenjenimi štipendijami pritiska na našo mladino kar je nazaslišano. Najprej si naj sami znižajo plače banda jedna.
Končal pa bom s slednjim: študentje, ki delajo v raznoraznih barih, skladiščih, trgovinah, selitvah, ipd. poberejo najslabše, dela pri katerih se študentje obdržijo, navadni občani pa jih največkrat neradi opravljajo, ker si ne morejo v takih poklicih gradit nevemkakšne kariere... Študentje so s takšnim plačilom zadovoljni, da si lahko plačujejo stroške, če pa je tu kakšen, ki trdi, da si študentje kupujejo BMWje in AUDIje pa naj si gre preračunat v kolikem času se zasluži za takšen avto s tremi € na uro...
zato, ker je fond za štipendije omejen in ker je vsako leto več študentov (takšnih in drugačnih). temo se spet lahko zahvališ večanju vpisnih mest na raznih poslovnih ipd šolah, ki delajo nezapolsjiv kader, med študijem pa seveda veselo ncuajo državne štipendije in posledično višajo min. zahtevano povprečeje ocen, ki jo bo pa seveda lažje dosegel nek blefer ekonomije kot recimo en medicinc.
in smo spet pri tistem problemu, ki ga sem že omenil prej, da ne omenjem v podobnih novicah (recimo odpiranje verskih ekonomskih fakultet ipd neumnosti). vrtimo se v krog, ki se pa lepo oža okrog vratu visokega šolstva. bo treba vzet sabljo v roke in vsekat na najdebelejši konec in ne obratno.
Da se razumemo, tak minister tudi nikoli več ne more imeti službe tam, kjer se vgajajo mladi.
dejte se mal zamislit, ali delaš, ali pa študiraj???
Se pa strinjam, da slabo izobraženi diplomanti, brez delovnih (formalnih ali neformalnih) izkušenj težko dobijo službo primerno njihovi formalni izobrazbi. Ampak to še vedno ne opravičuje tega, da se ljudje z zaključenim doktoratom razburjajo, da jim študentje zajedajo delovno mesto. Mogoče magistri, ne pa študentje (V. stopnja), razen, če je znanje tovrstnih doktorjev na nivoju zaključene srednje šole...
tole je pa čist na pavšal. če bi bilo res, kar praviš za prvi del, potem ne ni najemali "študentarije". glede drugega dela pa tudi malo na pamet tolčeš, imam občutek, sploh če se pogovarjamo o kakšnih bolj naravoslovnih smereh, kjer večina najbrž pride ven s VII. oz po ta novem 2. bolonjsko stopnju univerzitetne izobrazbe. pustimo zdej akademike ob strani, čeprav bi res lahko kakšno pikro rekel o novodobnih/starodobnih magisterijih ipd, ki se jih dela samo tako, za pike pri državnih službah in predvsem za lep denar.
selektivno štipendiranje (ne glede na finance, ampak glede na perspektivo študija) ni slaba ideja, ali pa brezobrestni krediti, mogoče nekakšna povezanost študent-podjetje (somentorstvo je lahko dobra spodbuda)
je pa res neverjetno, kako se nekateri študenti lahko navadijo na življenje s 200€/mesečno
Ultimate Survivors! ;)
Se pa strinjam, da slabo izobraženi diplomanti, brez delovnih (formalnih ali neformalnih) izkušenj težko dobijo službo primerno njihovi formalni izobrazbi. Ampak to še vedno ne opravičuje tega, da se ljudje z zaključenim doktoratom razburjajo, da jim študentje zajedajo delovno mesto. Mogoče magistri, ne pa študentje (V. stopnja), razen, če je znanje tovrstnih doktorjev na nivoju zaključene srednje šole...
V nedogled se res ne more podaljševati (razen za izredne), lahko pa se podaljšuje do skrajnih mej. In možnosti za podaljševanje statusa niti ni tako malo... Če naštejem tiste možnosti, ki jih poznam:
- ponavljanje letnika
- prepis na drug študijski program
- vpis na višjo strokovno šolo
- vpis v izobraževanje odraslih
- vpis v poklicni tečaj
- podaljšan absolventski staž
Koliko pa delo vpliva na podaljšanje študija? Če se primerjamo s tujino in pri njih upoštevamo še gap year po študiju (pri nas si ga študentje vzamejo med študijem) potem ugotovimo, da se dolžina študija ne razlikuje več tako veliko (še vedno smo sicer v vrhu po dolžini študija, a razlike se merijo v mesecih, ne letih).
Smislna je davčna destimulacija, ne pa absolutne prepovedi! Če kdo zasluži preveč, se ga (dohodninsko) obdavči. Tako ima tudi država kaj od tega, ne pa da se poriva študente v delo na sivo ali črno, kar bi se zgodilo s predlaganimi ostrimi omejitvami.
ne vem, kaj bi rad povedal, ampak očitno ne poznaš razmer najbolje..
"Part-time" zaposlitve bi priše prav tako študentom, kot ostalemu prebivalstvu............
iztoce se strinjam s teboj, večina ki jih tukaj podpira ta neumen zakon nima nobenega stika in izkušenj z študentskim delom itd.....
Študij ne moreš podaljševat v nedogled, malo si preberite o tem...... da le razblini ta mit večnega študenta... drugi mit, da študentje podaljšujejo študij samo zaradi študentskega dela pa je še bolj smešn......
O štipendijah je pa tako ali tako brezveze izgubljat besede, ker so za veliko večino študentskega prebivalstva prava utopija, če pa jo že po kakšnem čudežu dobijo je pa le ta smešna.....
Študentsko delo NE izpodriva delovnih mest diplomirancen! Strinajal bi se, da deloma vpliva na trg dela delavcev z do V. stopnjo izobrazbe (podkrepljeno s študijami), definitivno pa ne VII. ali višjo stopnja izobrazbe. Študent ki dela ima praviloma zaključeno le srednjo šolo (V. stopnja). Če negiramo formalne stopnje izobrazbe in znanje pridobljeno s tem, potem tudi negiramo, da se v šolah/fakultetah kaj naučimo, kajne?!
Druga resnica: kakor koli obrneš, študentov in dijakov, ki delajo skozi vse leto je le nekaj %, študentov in dijakov, ki na leto zaslužijo več kot 7000 EUR (580 EUR/mesec) je le dobra 2%. V številkah to pomeni, da teh cc 300 študentov in dijakov (ki plačajo dohodnino, da se razume) overa Slovenijo pri izhodni strategiji. Pa dajte možgane vklopit prosim...
zlorab napotnic predstavlja cca. 20 % študentskega dela. to je cca. 1 % celotnega trga dela.
delo na črno predstavlja 25 % trga dela.
in kaj regulira vlada s tem predlogom? zmanjšuje delo na črno? ne! kam bodo šli ti, ki sedaj delajo preko napotnice? v redne službe? ne! kakšen bo torej končni rezultat? več dela na črno in več socialnih problemov. vlada naj se raje usmeri v tistih 20%, ki zlorabljajo napotnice, predvsem pa v tistih 25 % celotnega trga dela, ki dela na črno!
krucefix, pahorju matematika ne štima. in kaj poreče pahor? so what!
bo pa ljudstvo vzelo zadeve v svoje roke! vodni top gor ali dol, malo aquaparka pač!
Saj se po svoje strinjam s tem, kar pišeta. Zato rešitev tudi ne bo ukinitev študentskega dela, ampak njegova obdavčitev oziroma omejitev. Problem študentskega dela namreč ni v tem, da obstaja, ampak da je preveč ugoden.
Z omejitvijo in obdavčitvijo bo študentom še vedno omogočeno delati na tak način, hkrati pa tak način dela niti za študente niti za delodajalce ne bo več toliko bolj ugoden, da bodo v nedogled vztrajali pri študentskem delu. To se zdaj kaže v tem, da študenti zaradi študentskega dela zavlačujejo pri študiju, delodajalci pa za določena delovna mesta niti pomislijo ne, da bi koga zares zaposlili.
Stranski učinki: hitrejši zaključek študija, manj brezposelnih, diplomanti bodo lažje našli službo, morda tudi pokojninsko zavarovanje za čas študentskega dela
Predlog: davki iz študentskega dela naj se v celoti namenijo za štipendije, kar pomeni, da bodo študenti spet postali študenti in ne bodo več delavci s statuso študenta.
oz to bi moral malo drugače napisat, ker seveda zdej to v vsej primerih ne velja oz sem pri mojem prvem komentarju.
preveč se v ta čas zapikate. vsak ve, da bo bolj konkurenčen, če bo študij prej končal, status pa tudi ne moreš vlečt v nedogled, kakor očitno misli nepoučena javnost. država ima pač bremze tudi za to. sigurno se dogajajo kakšne napreavilnosti glede tega, vendar bi z malo večjim nadzorom se dalo vse rešit.
glede št. dela smo pa mislim, da je bilo že vse povedano, na ka način, kdaj in kje (vsaj, kar se mene tiče). in malo pogledat tudi v strukturo diplomantov, ki jih bruhajo nekatere fakultete in kaj to pomeni za državo. če je na zavodu tretine vseh diplomantov ekonomistov oz imajo daleč največji procent, so najbrž večji strošek za državo na dolgi rok (recimo), kot pa če recimo kdo podaljaš študij za leto ali dve (kar gre seveda čisto na njegovo izgubo).
pa se očitno noben v to problematiko ne vrže, ki bi bila bistvena, se pravi ponudbo priredit povpraševanju.
ja, seveda. mogoče je zadnji hit, da po trgovskih centrih, kafičih ipd najemajo "študentarijo" (ne bom zdej razlagal, zakaj navednice), sigurno pa je dejstvo, da študentarija (kakor opazite, tu ni navednic) že ep cajt opravlja delo po birojih, laboratorijih, javnih službah itd itd.
in ko pride tist študent z diplomo na delovni trg, je kr neankrat bolj v napoto, kot ne. delodajalec išče ali nekoga z vsaj 5 let del. izkušenj, z ranimi strokovnimi izpiti ipd ali pa zaposli štdentarijo. in štrik za novopečenega diplomanta je zategenjen, če seveda nima kakšne veze kje.