Vaša ocena: 
Ocena 4,0 od 10 glasov
Ocenite to novico!
| Ko bomo končali naše pogovore ali če bo kaj zaškripalo, se bomo spet sestali s premierjem in začrtali smernice za naprej. | ||
| Katja Šoba, ŠOS | ||
Študenti so z ministrstvom za delo po posredovanju premierja Pahorja le našli skupni jezik. Poskušali bodo poiskati skupne rešitve pri pripravi zakonodaje o študentskem delu.
Študentska organizacija Slovenije je predsedniku vlade Borutu Pahorju predstavila 90 dni dolgo analizo stanja, ki vlada v študentski populaciji. Vlada namreč pripravlja kar nekaj sprememb zakonodaje, ki se bodo dotaknile predvsem njih - zakon o malem delu naj bi na novo organiziral tudi študentsko delo, z zakonom o štipendiranju nameravajo povečati število štipendij, za študente pa je pomemben tudi zakon o zaposlovanju.
Predvsem predlog zakona o malem delu, ki omejuje število ur za študentsko delo na 672 ur letno, je močno razburila študente in njihove organizacije. Predsednica ŠOS-a Katja Šoba je napovedala, da se bodo proti takemu predlogu bojevali z vsemi sredstvi, a ministrstvo ji je v torek okrcalo, da še vedno niso predstavili svojih predlogov urejanja tega področja.
Najprej bodo pregledali stališča študentov
Predstavniki študentov so se zato odpravili na pogovor k premierju Pahorju, ki se je, kot je po sestanku povedala predsednica ŠOS-a, spomnil svojih študentskih dni in zato razume njihovo problematiko. "Zgradil je most med nami in ministrstvom". Zdaj bo sledil sestanek študentov in delovne skupine ministrstva, na katerem bodo pregledali izhodišča, ki so jih študenti predstavili na 90 straneh in ki po besedah Katje Šoba predstavlja analizo celotne študentske problematike.
"Ministrstvo je po našem mnenju pred tem na neki način zatajilo, pripravili so izhodišča le na sedmih straneh, kar je absolutno premalo za uvajanje sprememb na tako pomembnem socialnem področju, zdaj pa smo našli skupni jezik in začenjamo sodelovanje," je še pojasnila.
Po njenih besedah mora tretjina študentov delati, da si zasluži sredstva za svoj študij, saj so stroški študija v univerzitetnem mestu 562 evrov. Povprečna štipendija znaša 180 evrov, prejema pa jo le 21 odstotkov, premalo je tudi postelj v študentskih domovih, saj tam prebiva le 16,4 odstotka vseh študentov.
Prebili so enomesečno blokado
Z ministrom za delo Ivanom Svetlikom so se zato dogovorili, da bodo, ob pripravi zakona o malem delu, sodelovali tudi pri pripravi zakona o štipendiranju ter zakona o zaposlovanju. Minister Svetlik je prav tako zadovoljen z doseženimi dogovori, saj so zdaj po njegovih besedah prebili blokado, ki je trajala en mesec.
"Pregledali bomo, kakšni so njihovi argumenti, nato pa bomo delo nadaljevali v posebnih delovnih skupinah. Mudi se nam, da bi čim prej uredili to problematiko. V skladu z našimi domačimi in mednarodnimi obveznosti moramo namreč urediti vprašanje študentskega in malega dela," je povedal.
Poudaril je tudi to, da vlada ne želi jemati denarja študentom, ki ga sami zaslužijo. S štipendiranjem bodo predvsem še povečevali količino sredstev, ki gre tej populaciji. "Želimo pa, da bi z novimi spremembami več finančnih sredstev šlo v programske projekte študentskih organizacij in manj za "hladen pogon" samih organizacij."
Od tega imajo koristi:
-delodajalec (ker je študent brez davka poceni delovna sila, in ker perejo denar prek napotnic)
-Študentski servisi (katerih direktorji imajo plače, večje od premierjeve),
-ŠOU/ŠOS in ostale študentske organizacije, ki se financirajo iz količine študentskega dela,
-fakultete (ker dobijo denar glede na vpis, kar pomeni, da imajo najraje fiktivne študente, od katerih poberejo vpisnino, državni denar, plačati jim pa zanje ni treba nič),
-večni študentje (ki izkoriščajo sistem).
Za študente pa pomojem ta sistem ni dober, ker se jim ne šteje ne v delovno dobo ne v delovne izkušnje. Po diplomi tistih, katerih poklic ni ravno iskan, ne dobijo službe, ker vsi zahtevajo eno leto delovnih izkušenj. Slišal sem tudi že za primere, ko so delodajalci nagovarjali študente, da nalašč padejo, da bodo imeli status, drugače jih bodo odpustili.
Tako se potem vleče status tja do 28. leta, pa še čez, da pač lahko človek dela, hkrati pa odžira delo vsem, ki dejansko diplomirajo (in se potem tudi sam znajde med njimi, ko postane prestar), delovna doba se začne pa šteti šele po tridesetem. Ni čudno, da v Sloveniji vsi živijo pri starših ...
Najboljša rešitev za moje pojme bi bila inšpekcija in pregledovanje, kdo je dejansko "redno zaposlen", pa ima status, ni pa opravil nobenega izpita. Po možnosti pa še pogoj, da mora delodajalec/študent plačati davek, malo večji od siceršnjega davka na plačo, če ne opravi vsaj določene kvote izpitov. Ker pa inšpekcija stane, je pa malo delo mogoče celo dobra rešitev (študent lahko res dela max 4 mesece polni delovni čas, se mu pa šteje v delovne izkušnje in delovno dobo, poleg tega pa lahko zasluži minimalno plačo, s katero bi moral biti sposoben ob naših vpisninah normalno zdelovati faks), poleg tega se pa omenja davek, ki bi namesto ŠOU denar od dela namenjal za subvencioniranje in gradnjo študentskih domov ter štipendije, kar pomeni, da bi realno delalo manj študentov. Upam, da bo to tudi omogočilo študij vsem, ki si ga sicer ne bi mogli privoščiti. (Čeravno ne vem, zakaj študent rabi več kot 5500€ letno (kar bi po zakonu o malem delu dobil) za študij, če je vpisnina pod 100€).
Logično sicer, da gre ŠOU to v nos.
In če bi ŠOU dejansko delal nekaj, kar me kot študenta zanima, bi bil prvi tam, pa se to na žalost bolj redko zgodi. Organizacija, katere predsednik-študent dobi prek 600 € mesečno, študentski ministri prek 500€, + 32€ na sejo, pa še dodaten zaslužek za vodenje projektov, ter 200€+ plačanih stroškov za mobilni telefon, in organizacija, ki dobi od študentskega dela cca. 7mio€ letno, zapravi pa 500.000€ letno samo za svoje delovanje, pa za moje pojme v takšni obliki ni vredna obstoja.
Definitivno pa rabimo progresivno študentsko organizacijo, ki bo kritična do družbe, tako da za ukinitev pa vseeno nisem in ne morem biti, konec koncev sem tudi sam študent. Stari-novi časopis (Tribuna) je edina pravilna odločitev, tudi Šouvizija ni slaba stvar, nekateri prekti so dobri. Ker če pa denar za študentske projekte dobi v roke neka komisija in se bodo študentje morali za vsak projekt prijavljati na razpis, pa pričakujem upad študentske scene, kar definitivno ni dobra stvar.
Na žalost ŠOU to danes ni, in dvomim, da ima kakšno močno študentsko podporo za seboj, razen večnih študentov, zaposlenih na ŠOU ter študentskih servisov in delodajalcev ...
(Sem študent deficitarne smeri, tako da večina tega, kar sem zgoraj napisal, zame sicer ne velja, ker predvidevam, da bom precej enostavno dobil delo. Je pa vse to rak rana našega izobraževalnega sistema, če imamo javne takorekoč brezplačne fakultete, imajo pa nekatere prek 50% fiktivnega vpisa. Da ne govorim o tem, da poznam marsikoga, ki se je po končani srednji šoli, ko ni dobil dovolj točk za željeni faks, fiktivno vpisal v še eno srednjo šolo in prek tega vpisa dobil status, da lahko eno leto dela prek servisov ... )
Kar pa se članov vodstva študetske organizacije tiče bom dejal, da sem delal fakulteto, kjer smo se vsi zelo lepo razumeli...v take posle pa so se z naše fakultete podajale edine riti, ki smo jih imeli. Sami smotkiči in wannabe uspešni fantki in punčke.
tudi preveč se povšalno kr za vse probleme v slovenij obtožuej študente. kje vse se javni denar razmetava po nepotrebnem, pa se noben ne upa dragnit v osje gnezdo tam, kje je najbolj potrebno.
po drugi strani pa se tudi študento malo čudno obnašajo zadnje čase, ali pa vsaj nekateri izmed njih. študij je pač izobraževanje, ne pa izgovor za delo na napotnice. siugrno mora kvalitetno izobraževanje slonit tudi na praksi, vendar ne s smisli kelnarjenja, prodaja v megacentrih ipd. treba delat na kdarih, ki bodo dejansko sposobni ustvarjat dodano vrednsot. to sigurni sniso trume ekonomistov, upravnih delavcev ipd.
torej, kar se tiče problema sociala in dela med študentarijo, je jasno (po stotič že):
-ukinit servise,
-delo prenest na zavod za zsposlovanje, ki bi imel pogodbe s podjetji in študentpm iskal ustrezne delo v obliki obvezne prakse. zardi mene je lahko plačano, obdavčeno in tudi zavedeno v delovno dobo.
-dobro prevetrit pojem študij ob delu.
predvsem pa nazaj na prave probleme, ki so sod brez dna za javne finance (dars, preobsežna in premalo efektivna javna uprava, razmetavanje denarja na javnih razpisih, slabo zastavljeno in posledično predragi javni projekti itd itd).
Boljše se je boriti za bone, za ugodnosti in za to, da študentje delajo kar "vse kar pride pod roko", po diplomi se pa zahtevajo delovne izkušnje in le-teh seveda ni (ne verjamem, da bo kogarkoli na oddelku za marketing v neki firmi zanimalo, da je nekdo med študijem "prinašal kavice in pospravljal škatle v skladišču").
ŠOU in ŠOUM pa vsi vemo kako delujejo in kakšne vsote denarja pospravljajo ti ljudje v svoj žep.Ker ko so ti ljudje enkrat noter pol jih ne spraviš več ven,ker smao podaljšujejo svoj status,namesto,da bi jim država to onemogočila in dala možnost ali te bodo doma živeli ali pa pojdi delat v službo!
1) Na vidnem mestu v politiki ali
2) na vidnem mestu v gospodarstvu ali instituciji, kjer je država večinski lastnik
eh