Zapor na Dobu je bila edina naložba, a še ta prežeta z nepravilnostmi. Foto: BoBo
Zapor na Dobu je bila edina naložba, a še ta prežeta z nepravilnostmi. Foto: BoBo
igor šoltes, računsko sodišče
Sodišče obema organoma svetuje več sodelovanja. Foto: BoBo
Zapor na Dobu
Prostorska stiska v zaporih je čedalje večja. Foto: BoBo

Za rešitev prenapolnjenosti zaporov ni ustreznega strateškega načrta, zadnji pa je bil preambiciozen in nerealen, ugotavlja predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes. Število zaprtih oseb se po drugi strani povečuje, zapori pa so že vrsto let prenapolnjeni.

Šoltes je na današnji novinarski konferenci opozoril, da zaradi prezasedenosti lahko pride do odškodninskih tožb, kar je praksa pri Evropskem sodišču, pa tudi pri nas so že bile vložene. Sodišče je sicer revidiralo uspešnost reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov v obdobju od 1. januarja 2006 do 10. februarja 2012.

Ugotavlja, da uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ni ustrezno strateško načrtovala naložb v zapore, s katerimi bi se zmanjšala njihova prenapolnjenost. Razen projekta prenove in dozidave zapora na Dobu, katerega del prve faze je bil končan v letu 2011, se namreč drugi načrtovani projekti niso niti začeli izvajati.

Cena in stroški nenadzorovano rasli
Projekt na Dobu pa ni bil niti načrtovan in so ga spremljale nepravilnosti. Projektna naloga je bila večkrat spremenjena, zaradi česar se je skupna pogodbena vrednost sredstev za pripravo projektne dokumentacije povečala za 107 odstotkov, na skoraj 1,6 milijona evrov.

Prvotna ocena potrebnega denarja pa se je predvsem na račun povečanja načrtovanih zmogljivosti na predlog uprave s 6,1 milijona evrov povečala na 86,7 milijona evrov, v revizijskem poročilu med drugim ugotavlja Računsko sodišče.

Neuspešno je bilo po oceni sodišča tudi ministrstvo za pravosodje, saj ni ustrezno sodelovalo pri načrtovanju naložb za rešitev prostorske problematike in ni ustrezno nadziralo uprave pri izvajanju projekta na Dobu ter pri doseganju ciljev na področju naložb.

Bo moral projektant plačati odškodnino?
Uprava je po mnenju sodišča sicer uspešno reševala posledice prenatrpanosti zaporov. Ministrstvo pa je v revidiranem obdobju uspešno zagotavljalo potrebne pravne podlage, za odpravljanje posledic. Sodišče ob tem obema svetuje več sodelovanja pri načrtovanju, nadzorovanju in vodenju naložb.

Glede naložbe na Dobu od uprave tudi zahteva, da preuči možnosti za uveljavljanje odgovornosti projektanta "zaradi domnevno nestrokovnega dela pri pripravi projektne dokumentacije".
Računsko sodišče priporoča še preučitev možnosti dodatnega spodbujanja alternativ priporu in kazni zapora. Od uprave pa zahteva, da znova določi uradno prostorsko zmožnost vseh zaporov in da se za vse zapore določi, kakšna je primerna površina na zaprto osebo.