Vlada je konec septembra v državni zbor poslala predlog zakona o enakih možnostih, s pomočjo katerega naj bi med drugim ustvarili "enak položaj in vlog žensk in moških na političnem, gospodarskem, socialnem, vzgojno-izobraževalnem in katerem koli drugem področju družbenega življenja na podlagi načela nediskriminacije in enakosti spolov".

Slovenija je sicer že pred desetletjem sprejela podoben zakon (2002), in sicer o enakih možnostih žensk in moških, ki pa naj bi bil nekoliko zastarel, saj so bili vmes sprejeti novi zavezujoči dokumenti EU-ja in drugih mednarodnih organizacij kot tudi nekateri nacionalni dokumenti.

Slovenija je v primerjavi z EU-jem še kar "uravnotežena"
Kar se tiče enakosti spolov, Slovenija v EU-ju že zdaj spada med države, kjer sta spola najbolj "uravnotežena". Glede na lansko poročilo Evropske komisije o napredku na področju enakosti moških in žensk (Report on Progress on equality between women and men in 2012), ima Slovenija najnižje razlike med spoloma pri plačah (le dva odstotka v korist moških) med vsemi članicami EU-ja.

V upravnih odborih gospodarskih družb naj bi bila zastopanost žensk 19-odstotna, kar je tudi nadpovprečno. Slovenija pa je bila celo pohvaljena, da se je pomemben napredek zgodil glede zastopanosti žensk v parlamentu, ki trenutno dosega skoraj želeno stopnjo "uravnoteženosti", in sicer 38 odstotkov. Nekoliko slabše je v lokalnih skupnostih oz. občinskih svetih, kjer je vsaj glede na omenjeno poročilo zastopanost žensk le 22-odstotna.

Nacionalna resolucija o moških in ženskah
V predlogu novega zakona o moških in ženskah je navedeno, da gre tudi za pravno podlago za poznejše sprejetje nacionalne resolucije o nacionalnem programu za enakost žensk in moških, ki je bila prav tako sprejeta in je seveda prav tako tudi zastarela. Na podlagi nove resolucije naj bi se sprejemali akcijski načrti za doseganje enakosti med spoloma oz. glede uravnoteženosti.

Vlada, državni zbor in tudi lokalne skupnosti se bodo morale truditi, da predstavnike v svoje delovna in posvetovalna telesa, delegacije ter v nadzorne svete družb v pretežni ali večinski državni lasti imenujejo uravnoteženo. Vsaj tam, kjer je to mogoče. Sicer pa naj bi sporne položaje urejal poseben pravilnik. Npr. v primeru, da morajo državni organi predlagati samo enega predstavnika, bodo morali v prihodnje predlagati dva kandidata, enega moškega in eno žensko. Če bo potrebno parno število predstavnikov, jih bo treba predlagati po načelu 50 : 50 glede na spol.

Več uravnoteženosti, več birokracije
Novi zakon o enakosti med moškimi in ženskami v duhu 40-odstotne uravnoteženosti predvideva ustanovitev strokovnega sveta za enakost žensk in moških, ki ga bodo sestavljali predstavnice in predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju enakosti spolov, ter strokovnjakinje in strokovnjaki z navedenega področja.

V vseh ministrstvih pa nameravajo tudi določiti uradnico oziroma uradnika, ki bo opravljal naloge koordinatorice oziroma koordinatorja za enakost žensk in moški. Organi oblasti bodo morali tudi zagotavljati, da se v podzakonskih aktih in obrazcih uporabita ženski in moški spol, s čimer želijo pristojne organe spodbuditi k uporabi obeh spolnih slovničnih oblik.

(Še) več dela za inšpektorje
Novi zakon uvaja tudi nove sankcije, in sicer proti diskriminaciji. Spolno nasilje in sorodne deviacije že ureja kazenski zakonik, zakon o enakosti obeh spolov pa uvaja prekrške proti najrazličnejšim oblikam diskriminacije, kot so nadlegovanje zaradi spola, nasilje zaradi spola ali spolno nadlegovanje, ki je po definiciji predlaganega zakona "kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z namenom ali posledico prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja".

Sankcije zoper omenjene prekrške naj ne bi izrekali organi pregona, temveč se bo z njimi ukvarjala, inšpekcija, ki je pristojna za posamezno upravno področje, kjer se je zgodila diskriminacija.

In kazni? Od 250 evrov do 40.000 evrov za najhujše prekrške (nasilje zaradi spola, spolno nadlegovanje) tako za posameznike kot pravne osebe.