Poslanec Tilen Božič (SMC) je za oba opozicijska predloga odboru predlagal sprejetje sklepa, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Foto: BoBo
Poslanec Tilen Božič (SMC) je za oba opozicijska predloga odboru predlagal sprejetje sklepa, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Foto: BoBo

V Združeni levici so prepričani, da bi z njihovimi predlogi povečali transparentnost privatizacije, kupce pa zavezali k spoštovanju obljub o ohranjanju delovnih mest. S sprejetjem predlaganih sprememb zakona bi določili obvezno soglasje parlamenta pri prodaji podjetij, ki so opredeljena kot strateška, in pri vseh privatizacijah nad 50 milijonov evrov. S tem bi po mnenju ZL-ja uredili področje pristojnosti in odgovornosti pri privatizacijah.

Slovenski državni holding bi po tem predlogu še ostal upravljavec državnega premoženja in bi še vedno imel vsa pooblastila, ki jih ima zdaj. Bi se pa moral v primeru prodaje strateških podjetij ali podjetij v vrednosti več kot 50 milijonov evrov po posebno soglasje obrniti na DZ, je pojasnil vodja poslancev ZL-ja Luka Mesec.

Vendar to po besedah sekretarja na finančnem ministrstvu Metoda Dragonje posega v temeljno ločevanje nalog države kot lastnice državnih naložb od njenih drugih nalog. "Predlog ni skladen z mednarodnimi smernicami korporativnega upravljanja podjetij v državni last," je poudaril. Odbor DZ-ja za finance in monetarno politiko je predlog nato zavrnil.

Skladi ne bodo dobili dodatnih možnosti
Podobna je bila tudi usoda predloga novele zakona o javnih skladih, ki ga je vložil ZaAB. S spremembami so želeli poslanci ZaAB javnim stanovanjskim skladom omogočiti, da se ob soglasju vlade pri bankah zadolžijo za nakup ali gradnjo neprofitnih najemniških stanovanj.

Kot je pojasnil poslanec Jani Möderndorfer, so predlagali tudi, da se javnim stanovanjskim skladom omogoči predkupna pravica za nakup nepremičnin, ki jih je ali jih še bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pridobila zaradi sanacije bančnega sistema.

S predlaganimi spremembami se ni strinjala vlada, je povedal državni sekretar Dragonja, saj je to nesistemska rešitev, predlagatelji pa so na ta način iskali predvsem rešitve za javni sklad ljubljanske mestne občine. "To pa ni razlog, da bi spreminjali sistemski zakon," je poudaril. Vlada bo po njegovih zagotovilih sistemsko pristopila k reševanju omenjene problematike.