Poslanci bodo med drugim odločali tudi o uvedbi davčnih blagajn, s katerimi skušajo zajeziti sivo ekonomijo. Foto: BoBo
Poslanci bodo med drugim odločali tudi o uvedbi davčnih blagajn, s katerimi skušajo zajeziti sivo ekonomijo. Foto: BoBo

V nadaljevanju julijske redne seje je DZ z 52 glasovi za in 33 proti potrdil strategijo upravljanja državnih naložb. Ta navaja seznam premoženja v lasti državnih lastnikov in določa cilje, kako s tem premoženjem upravljati za izboljšanje donosnosti. Vsebuje klasifikacijo naložb, ki je razdelila politiko.

Naložbe, ki jih je 91 in so ocenjene na 11 milijard evrov, so razvrščene v strateške (24 naložb), pomembne (21 naložb) in portfeljske (46 naložb). V strateških bo država zadržala vsaj 50 odstotkov in eno delnico, v pomembnih 25 odstotkov in eno delnico, portfeljske naložbe pa bo upravljalec SDH lahko prodal. DZ bo lahko strategijo čez eno leto strategijo na predlog vlade in SDH revidiral.

Politika strategijo pozdravlja, saj država z njim sprejemom močno zamuja. Ne deli pa mnenja o tem, ali je podlaga za ali proti privatizaciji, poleg tega nihče ni povsem zadovoljen s klasifikacijo naložb.

Opozicija je koalicijskim SMC, DeSUS in SD v njej očitala politično kupčkanje. Kot primer za to so izpostavili naložbo države v Zavarovalnici Triglav, o kateri prav tako ni bilo enotnega mnenja, ali bi jo morala država prodati ali obdržati.

V DeSUS so zelo zadovoljni, da sta 28-odstotni delež SDH in 34,47-odstotni delež Zpiza v zavarovalnici opredeljena kot strateška naložba, kar pomeni ohranitev več kot 50-odstotnega deleža, o tem deležu pa bodo znova razpravljali ob sprejemanju zakona, s katerim bodo ustanovili demografski sklad.

V NSi menijo, da to ne bi smela biti strateška naložba države, tudi sicer je po njihovem v strategiji za strateške opredeljenih preveč naložb. Tako bo ta, kot so opozorili, zaustavila privatizacijo, s čimer so se zaradi prevelikega razpršenega lastništva države v posameznih naložbah strinjali v SDS.

V ZL so ocenili nasprotno. Menili so, da je to strategija za privatizacijo, za omilitev posledic njenega sprejema pa so k njej predlagali nova dopolnila - da se v strategijo uvrsti in ovrednoti tudi 15 podjetij z že sprejetega seznama privatizacije, da se Abanko Vipa in Banko Celje obravnava kot združeno banko ter da se Krka, Gorenje in Petrol opredelijo kot strateške. A tega DZ danes ni podprl.

Januarja bodo davčna blagajne verejtno že resničnost
Na poti k predvidenim davčnim blagajnam, ki bi se jih uvedlo z 2. januarjem 2016, je DZ opravil še en korak. V drugem branju predloga zakona o davčnem potrjevanju računov je zavrnil dopolnila opozicije, med drugim o izvzemu plačil s karticami iz sistema davčnih blagajn, podprl pa nekaj koalicijskih dopolnil. DZ bo o podpori zakonu glasoval v sredo.

DZ je splošno razpravo o davčnim blagajnah opravil maja, tako so imeli poslanci danes v drugem branju na mizi predlog zakona, kot ga je dopolnil odbor DZ za finance in vložena dopolnila. Večino so jih pripravili v poslanski skupini SDS, kjer se zavzemajo, da bi se plačila s karticami izvzelo iz sistema davčnih blagajn, da bi vlada vsem zavezancem brezplačno zagotovila elektronsko napravo za izdajo računov in brezplačno vzdrževanje opreme, znižali bi tudi kazni za pravne osebe.

Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence. Davčne blagajne bodo nadgradile sedaj veljavni sistem t.i. virtualnih davčnih blagajn, država si od njih obeta od 50 do 100 milijonov izplena.

Kot je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar, je predlog zakona od prve obravnave v DZ v maju doživel nekaj sprememb. Tako potrjevanje računov ne bo obvezno za dobavitelje v dejavnostih z dobavami vode, elektrike, plina, pare, komunalnih storitev ali telekomunikacijskih storitev - gre za kontinuirano opravljanje dobave blaga in storitev naročniku.

Omogočeno je normalno poslovanje ponudnikom elektronskih storitev, t.i. startupom, kot tudi izvajanje plačil preko sistema paypal in podobnimi sistemi, spremenjena je določba glede obveznosti kupca, da vzame račun in z njo povezana sankcija - matični odbor je kazen omejil na 40 evrov.

V dveletnem prehodnem obdobju, v katerem se lahko zavezanec sam odloči, ali bo uporabljal elektronsko potrjevanje računov ali vezano knjigo računov, ki jo bo naknadno potrdil pri finančni upravi, po njenih besedah ne bo nujno potrebno dokazovanje nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave na določenem območju s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS.

Sistem davčnih blagajn bo poskusno stekel 1. decembra.

Medtem ko so v poslanski skupini SMC prepričani, da bodo davčne blagajne prispevale k zmanjšanju sive ekonomije, pa v poslanskih skupinah SDS in NSi, kjer uvedbi davčnih blagajn nasprotujejo, ne delijo mnenja, da se bo obseg sive ekonomije zmanjšal.

Ugodne spremembe za kmete
DZ je s 86 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o dohodnini, ki predstavlja kompromis s predlogom KGZS in med drugim predvideva ukinitev obveznega vodenja računovodstva za kmetije. Poslanci so prepričani, da je treba kmete finančno in administrativno razbremeniti, v tej smeri pa gre po njihovi oceni tudi ta novela.

Novela predvideva, da bodo s 1. januarjem 2016 ukinili obvezni prehod v sistem vodenja računovodstva za tiste kmetije, katerih povprečni skupni dohodek v dveh zaporednih letih vseh članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne in kmetijske dejavnosti preseže 7.500 evrov. Kmetje se bodo lahko tako prostovoljno odločili, kateri od načinov ugotavljanja davčne osnove je s stališča stroškovne in administrativne obremenitve zanje najugodnejši.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je pojasnila, da so zaradi preprečitve morebitnih zlorab dodali pogoj, v skladu s katerim se lahko za vodenje knjigovodstva odloči le kmet, ki je hkrati tudi zavezanec za DDV in knjige vodi v vsakem primeru. Ocenila je tudi, da spremembe ne bodo bistveno vplivale na obseg pobranih dajatev od kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Novela predvideva tudi, da bodo pri neposrednih plačilih iz obdavčitve izvzeli t. i. zeleno komponento oz. dodatno podporo za nadomestilo stroškov zagotavljanja okoljskih javnih dobrin, za katere trg ne zagotavlja plačila.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič je v razpravi pred glasovanjem pojasnil, da se dnevno ukvarjajo s problemi ljudi, ki živijo na podeželju, zato si prizadevajo za odpravo omejitev, ki so jih deležni. Veseli ga, da je ukinitev obveznega računovodstva našla mesto v vladni noveli. "Gre za pomemben prispevek k nadaljevanju razvoja kmetijstva in podeželja," je dejal.

Omenjene rešitve so v razpravi podprli tudi poslanci. Franc Laj (SMC) je menil, da je treba poslovno okolje za kmete maksimalno poenostaviti in poceniti, da bi lahko več časa posvečali svoji dejavnosti. "Menimo, da bodo kmetje zaradi tega lažje poslovali in da bodo konkurenčnejši, ne le na slovenskem, ampak tudi evropskem trgu," pa je dejal Andrej Šircelj iz SDS.

Novela na podlagi opozorila Evropske komisije o neskladnosti z evropsko zakonodajo novosti vsebuje tudi določbe, ki se nanašajo na oprostitev dohodnine od dobička iz kapitala, in sicer se v čas prijavljenega stalnega prebivališča pri državljanu katere od ostalih članic EU šteje tudi čas prijavljenega začasnega prebivališča v stanovanju ali stanovanjski hiši.

Pri olajšavah pa se bo rezidentom držav članic EU, ki najmanj 90 odstotka aktivnega dohodka dosegajo v Sloveniji, omogočilo uveljavljati tudi posebno osebno olajšavo za dohodke od študentskega dela.

Tudi o povprečninah za občine
Z 52 glasovi za in šestimi proti so poslanci sprejeli spremembo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015, s katero je določil, da bo višina povprečnine za občine v drugi polovici leta 519 evrov. V opozicijskih SDS, NSi in ZaAB so povprečnino želeli določiti pri 525 evrih, kar je bila tudi zahteva združenj občin, a z dopolnili niso uspeli.

S povprečnino se financira izvajanje zakonskih nalog na ravni občin, in sicer na prebivalca. Dogovor med vlado in občinami iz začetka letošnjega leta je povprečnino v prvi polovici leta zakoličil pri 525 evrih, za drugo polovico pa pri dobrih 500 evrih, saj so se občine z vlado dogovorile, da bo do julija sprejela nekatere ukrepe, ki bi stroške občin znižale za 22,8 milijona evrov.

Ker pa vladi te zaveze ni uspelo izpolniti, vsaj ne v celoti, je morala v skladu z dogovorom sredstva občinam zagotoviti na drug način. Kot je pojasnila državna sekretarka s finančnega ministrstva Mateja Vraničar, pripravljeni ukrepi stroške občin znižujejo za dobrih devet milijonov evrov. Ob upoštevanju ocenjenih prihrankov pa je vlada predlagala, da bi povprečnino za drugo polovico leta določili pri dobrih 514 evrih.

Po mnenju združenj občin bodo prihranki bistveno manjši, zato so vztrajali pri ohranitvi povprečnine v višini 525 evrov in napovedali uporabo vseh pravnih sredstev v nasprotnem primeru. Po besedah Vraničarjeve so določenim pomislekom glede ocenjene višine prihrankov prisluhnili, zato soglašajo tudi z dvigom povprečnine, kot je bila na predlog poslancev koalicije v zakon vnesena na odboru za finance - torej s 519 evri.

Vraničarjeva je pri tem pojasnila, da občinam pripada 54 odstotkov dohodnine vsako leto in letošnje leto to znese milijardo in 18 milijonov evrov, vendar to ne zadošča za pokritje celotnega zneska povprečnine, zato je temu dodana finančna izravnava kot direkten tekoči transfer iz državnega proračuna.

Razliko med dobrimi 41 milijoni evrov, kolikor jih je v proračunu zagotovljenih, in 60 milijoni, ki bodo potrebni glede na danes sprejeto povprečnino, pa naj bi zagotovili s prerazporeditvami in deloma iz proračunske rezerve. Če pa bi želeli povprečnino določiti pri 525 evrih, kar so z dopolnili predlagali poslanci opozicijskih SDS, NSi in ZaAB, pa bi morali pripraviti rebalans državnega proračuna, je že na odboru za finance v soboto pojasnila državna sekretarka.

Iz opozicije je bilo sicer slišati opozorila, da povprečnina že sedaj v marsikateri občini ne zadostuje za izvajanje zakonsko določenih nalog. Posledice pa bodo tudi za investicijsko aktivnost občin. Če te ne bodo imele dovolj sredstev za lastno udeležbo ne bodo mogle kandidirati za evropska sredstva ali pa bodo morale ta celo vračati, če investicij ne bodo mogle končati.

Vraničarjeva je na očitke odgovorila, da se povprečnina občinam namenja za zagotavljanje zakonsko določenih nalog in da v to ne sodijo investicije. Sodelovanje občin pri izvedbi evropskih projektov pa s tem po njenih besedah nikakor ni ogroženo.

Sprejeta novela zakona o gospodarskih družbah
S 83 glasovi za in nobenim proti je DZ sprejel novelo zakona o gospodarskih družbah, ki bo med drugim zaostrila pogoje za ustanovitev družbe in otežila veriženje podjetij z namenom nepoštenih poslovnih praks.

Novela zaostruje pogoje za ustanovitev družbe, in sicer bo moral lastnik podjetja, ki želi ustanoviti novo podjetje, predložiti dokazilo o plačilu prispevkov za svoje zaposlene za 12 mesecev nazaj, ne le za en mesec, kot velja sedaj.

Podjetja ne bodo mogli ustanoviti oz. v njem postati družbeniki tisti, ki bodo v treh letih dvakrat dobili globo Inšpektorata RS za delo oz. Finančne uprave RS zvezi s plačilom za delo oz. zaposlovanjem na črno. Ta prepoved bo veljala tri leta.

Petletna prepoved ustanavljanja novih podjetij bo še naprej veljala za tiste, ki so bili pravnomočno obsojeni na zaporno kazen zaradi gospodarskih prekrškov.

Šestmesečni rok prepovedi ustanavljanja podjetij pa bo po novem določen za tiste, ki bodo z več kot 50 odstotki udeleženi v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po insolvenčni zakonodaji.

Med izjeme pri omejitvah ustanavljanja novih družb poleg bank in zavarovalnic ter DUTB do dodali državo in upravljalce njenega premoženja, SDH, Kad in DSU.

Veriženje podjetij na zalogo in s tem povezano izigravanje upnikov, zaposlenih in države naj bi preprečili tako, da bo lahko po novem oseba v treh mesecih ustanovila le eno družbo oz. pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo.

Novela tudi izboljšuje normativno ureditev korporativnega upravljanja v družbah, koncernsko pravo v smeri zaščite manjšinskih delničarjev in upnikov ter prenavlja kazenske določbe. Dodajajo se posamezni prekrški, na primer za člane poslovodstva, upravnega odbora in nadzornega sveta. Višina globe bo po novem odvisna od velikosti družbe.