Županska kandidata v Ljubljani Jožef Jarh in Gregor Škerl sta se odločila, da svoja programa predstavita skupaj. Po besedah Škerla ju namreč povezujejo podobne ideje, prihodnost pa je v sodelovanju. Tako Škerl kot Jarh sta izpostavila svoj pogled na razvoj prestolnice, ki vključuje skrb za okolje in demokratizacijo.

Škerl bi dal poudarek spodbujanju malega gospodarstva
Škerl na nadomestne županske volitve odhaja kot kandidat Stranke Humana Slovenija. Pojasnjuje, da ga je h kandidaturi pripeljala zdajšnja okoljska, gospodarska in ekonomska situacija. Verjame, da je zato treba stopiti skupaj, se zediniti, delati v sinergiji, in se oskrbeti tako s hrano kot z energijo.

Kot pojasnjuje, se ukvarja z razvijanjem naprav zelene energije. Njegov predlog pa je, da se v povezavi z univerzo začne delati naprave za zeleno energijo, da se odpravi onesnaževanje okolja in se poskrbi za čisto vodo ter pripelje kanalizacijo do vsakega doma. Zavzema se tudi, da bi vse primerne površine namenili urbanemu vrtičkarstvu in bi ljudem, ki bi to želeli, omogočili, da si sami pridelajo zelenjavo, s tem pa tudi prihranijo kakšen evro.

Kot župan bi Škerl dal poudarek tudi spodbujanju malega gospodarstva in socialnemu podjetništvu. Ob tem se zavzema za popolno transparentnost delovanja in "popolno demokratizacijo mestne občine". Po njegovih izračunih danes marsikateri projekt stane vsaj za polovico več, kot bi bilo to potrebno.

Jarh želi pomagati narodu iz krize
Kandidat Stranke enakopravnih dežel (SED) Jožef Jarh pojasnjuje, da se je za kandidaturo odločil, ker želi slovenskemu narodu pomagati, da se izvije iz krize. In županska funkcija je po njegovem mnenju tista, kjer lahko ogromno naredi.

Kot opozarja, je v Sloveniji preveč "klientelizma, nepotizma in mafijaštva", in tako Slovenija tone. Zato se zavzema za demokratizacijo, preglednost javnih financ in za možnost vseh Ljubljančank in Ljubljančanov, da soodločajo in sodelujejo pri ustvarjanju vizije razvoja Ljubljane, kar jim po njegovih besedah zdaj ni omogočeno.

Jarh za podporo slovenski dediščini
Med konkretnimi projekti Jarh navaja zaposlovanje ljudi skozi samooskrbo s hrano, gospodarsko oživitev nekdanje tovarne Rog, Cukrarne ter zamrlih podjetniških in tovarniških con, za kar bi poiskali strateške partnerje. Nova delovna mesta bi pripeljal tudi z oddajo prostorov za na primer en evro, pogoj pa bi bil, da gre za čiste, ekološko sprejemljive rešitve. Jarh ob tem opozarja, da ima Ljubljana veliko intelektualnega kapitala, ki pa se ne povezuje dovolj in se ga niti desetina ne porabi za razvoj novih izdelkov.

Eden izmed njegovih predlogov je tudi, da bi Kongresni trg dobil 20 metrov nad tlemi prozorno kupolo, pod katero bi postavili tradicionalno zbirko urbane slovenske etnološke dediščine (kajže, kašče, kozolci ...) in kjer bi stregli pijačo in hrano v narodnih nošah in bi bilo mogoče prisluhniti narodnim pesmim in napevom.