"Že tolikokrat sem povedala, da če bi bilo kar koli narobe narejeno, ne bi nikdar ob pol sedmih zjutraj odprla vrat in spustila ljudi k sebi," je v intervjuju za Radio Slovenija dejala 32-letna Velenjčanka, ki je bila 18. junija 2007 v Monte Carlu pozitivna na dopinškem testu zaradi domnevnega jemanja eritropoetina (EPO).

Prav mnenje Heida, ki je po odpiranju B-vzorca nato zapisal, da je bil vzorec jasno pozitiven ("clearly positive"), je bilo glavni obremenilni dokaz za senat disciplinske komisije Atletske zveze Slovenije (AZS), ki je o usodi Čeplakove razpravljal marca lani in ji naložil že omenjeno kazen dveletne prepovedi nastopanja. Če Heidovega mnenja ne bi bilo - ironično ga je komisiji predložila nekoč najboljša slovenska atletinja sama - bi AZS Čeplakovo najverjetneje oprostil. Pri vsem skupaj je Wagnerjeva vloga zelo čudna, saj je za pregled vzorca pravzaprav najel človeka, ki je zelo velik nasprotnik kršenja dopinških pravil in od katerega zato ni bilo pričakovati, da se bo posebej trudil za obrambo "Jole".

"Metoda ni zanesljiva in ni točna"
"Najverjetneje bi bilo drugače, če bi v Pariz odletela Vladka Čurin Šerbec. Potem ko sem že prekinila sodelovanje z Nemci in sem začela sodelovati z našimi strokovnjaki, je bil namen, da bo Čurinova oktobra obiskala laboratorij in pogledala, kakšna je bila ta metoda, a ji niso dovolili. Ta metoda je bila drugačna. A- in B-vzorec nista bila pregledana po enaki metodi. B-vzorec so naredili po metodi, ki je ne uporabljajo nikjer drugje, razen v Parizu. Tudi po mnenju strokovnjakov v laboratoriju na Dunaju ni zanesljiva in ni točna," poudarja nosilka bronaste kolajne z olimpijskih iger leta 2004. Še vedno ji je včasih hudo, ker ji atletska zveza ni stala ob strani in ji ni pomagala.

Tek pod dvema minutama najverjetneje ni mogoč
Zdaj se resno, a mirno loteva svoje vrnitve, saj se bolj kot ne prepušča toku dogodkov. Ima še kakšen kilogram manj kot takrat, ko je bila najuspešnejša. Večinoma je trenirala v Celju, ker je članica tamkajšnjega kluba Kladivarja, nekaj treningov pa je opravila tudi v Velenju, kjer je delala z atleti svojega prvega trenerja Toma Popetruja. Decembra je bila dva tedna v Španiji.

Kakšne cilje si je sploh zastavila za letošnjo sezono, ki bo zanjo pravzaprav zelo kratka? "Želela sem si samo, da se vrnem na stezo in tečem. Verjetno se marsikdo ne bi odločil za ta korak, ker ni enostavno. Treba je zelo veliko trenirati, še posebej po tako dolgi pavzi. Tudi tekmovati ni enostavno. Moraš imeti tudi zelo močno glavo in ljudi okrog sebe, ki te podpirajo in ti pomagajo. Jaz sem zaenkrat to imela. Moj cilj je, da se vrnem in da tekmujem. Da bi rekla, da pričakujem rezultat pod dvema minutama že takoj na prvih tekmah, vem, da to najverjetneje ni mogoče. V zadnjem mesecu sem resda imela nekaj kontrolnih tekov in nekaj treningov "distanc" v takem ritmu, a tekma ali trening sta povsem nekaj drugega," odgovarja Čeplakova.

Tekmice so tako rekoč iste
O nastopu na avgustovskem svetovnem prvenstvu (še) ne razmišlja. Tudi če bi že na prvih tekmah dosegla dobre izide, bi dobro premislila, ali bi odpotovala v Berlin, saj SP ni navaden miting, ampak zahteva maksimalno pripravljenega atleta, ki je v pravem tekmovalnem ritmu.

S tekmicami se ne obremenjuje. Praktično so ostale iste kot pred njenim premorom. Pojavila se je le 19-letna Pamela Jelimo, ki je lani osupnila atletski svet, a je letos daleč od izidov v olimpijski sezoni. "Zame so prave tiste atletinje, ki tečejo pet, šest let. Tiste, ki se pojavijo za eno leto, pa jih potem ni več, ne vem … To je najbrž tudi posledica samih menedžerjev in organizatorjev, ki želijo, da tečeš na vsakem mitingu najhitreje in najbolje. Po moje se je tudi malo spraznila oziroma "skurila", po domače rečeno," pravi Jolanda.

Tudi z nekdanjim možem v dobrih odnosih
Z drugimi slovenskimi atleti ima še vedno v redu odnos. Največkrat se je v času odsotnosti s tekmovanj pogovarjala z Marijo Šestak. "Tudi mlajši me imajo zelo radi, še posebej tu v Velenju in Celju. Zelo radi me vidijo, še posebej, ker sem tak tip, da se kljub resnemu treningu znam zraven tudi pošaliti in povedati kaj smešnega. Imamo se " fajn"," dodaja Čeplakova.

Pred dvema letoma se je iz Monte Carla vrnila v Slovenijo in se preselila v Dobrno, kjer se ji je lani pridružil tudi njen novi življenjski sopotnik, troskokaš Andrej Batagelj. Z nekdanjim možem sta leta 2007 prodala hišo in si kupila vsak svoje stanovanje, lokal pa je obdržal Aleš, saj je tudi pred ločitvijo skrbel zanj. "Sva v prijateljskem odnosu. Ima partnerko, mislim, da celo pričakujeta otroka. Slišim se tudi z obema njegovima sestrama in očetom. Skupaj smo le preživeli nekaj časa, zakaj pa ne bi bili prijatelji."

"Vrnila sem se predvsem zaradi Andreja"
Z Batageljem, ki jo je marca v eni izmed zabavnih oddaj komercialne televizije zaprosil za roko ("Tega sploh nisem pričakovala. Po navadi mu je nerodno. Take stvari se mu v javnosti niso zdele primerne. Ne vem, kako ga je Lado prepričal, da je šel to naredit."), Jolanda že razmišlja o novi selitvi v Celje, saj tam zdaj trenira tudi njen izbranec.

"Najverjetneje sem se vrnila tudi oziroma predvsem zaradi njega. Če bi jaz zdaj hodila na stadion sama in ne bi imela nekoga, ki je poleg mene dopoldne in popoldne, bi bilo težko. On je bil vedno z mano. Če bi bila sama ali če bi imela, denimo, partnerja, ki gre zjutraj v službo, in bi si želela vrniti, se verjetno ne bi," o tem, kaj vse ji pomeni Batagelj, še sporoča Čeplakova.

Prvič bo bržkone tekmovala že pred državnim prvenstvom, ki bo 1. in 2. avgusta v Mariboru. 28. julija bo namreč prav tam miting mednarodne atletske lige. Morda pa ji bodo v Celju celo pripravili miting že prvi dan po tem, ko ji poteče kazen.

Po oddaji "V sredo" na Valu 202, ki jo je pripravil Boris Ličof, priredil Matej Rijavec.